Res imam rada državo, v kateri živim. Jezi pa me, ker smo vsi po vrsti postali tako egoistični in zaplankani, da vidimo le sebe, svoj plot in svoje pravice. Pa karkoli že mislimo, da to je. In grozno me jezi, ker je zdrava pamet očitno zapustila naše kraje.
Zadnjič sem javkala zaradi popotniških prebavnih težav. Zaradi informacij sopotnikov, ki so pohiteli z obiskom pri zdravniku, sem vedela, da gre za resno bakterijsko okužbo in da potrebujem antibiotike. Vedela sem tudi katere. Skratka morala sem k svoji zdravnici. Bilo je kakih 20 minut po odprtju ordinacije. Nikjer nikogar, prazna čakalnica. Sestra, ki sem jo odtegnila od jutranje kave, ni bila zadovoljna. »Ste naročeni. Niste? Moram vas naročiti! Če vas sprejmem, ne da bi vas pred tem naročila, bova z zdravnico plačali 4500 evrov kazni! Nova navodila, veste!« In vse to v prazni čakalnici!?
Priznam, nisem bila v dobri koži. Brigal me je zdravstveni sistem. In nisem bila prijazna. A tudi zdravnica koncesionarka ni bila. Kazen je sledila. Namesto da bi me napotila v laboratorij in mi potem predpisala zdravilo, me je prepričevala, da ona nima primerne pogodbe z laboratorijem?! Napisala mi je napotnico, me poslala čez pol Ljubljane na Infekcijsko kliniko in po dveh urah čakanja sem na osnovi laboratorijskih izvidov dobila antibiotike. Natančno tiste pričakovane. Zame je bilo tistega dne to nepotrebno mučenje, skozi oči plačnika zdravstvenih storitev pa nepotrebno plačevanje specialistične storitve. Zapravljanje.
Kar zadeva naročanje pri osebnem zdravniku, ne morem verjeti, da si lahko kdorkoli izmisli takšno bedarijo, kot je obvezno naročanje akutno bolnih ljudi. Kako naj vem, da bom jutri imela drisko, angino, 39 vročine? Kako naj vem? Tistih 4500 evrov kazni pa sploh ne razumem. Za največjo prekoračitev hitrosti na cesti je kazen 1200! Če drži, kar sta obe zatrjevali, nam res ni pomoči.
»Kretničarstvo« splošnih zdravnikov, ki po nepotrebnem pišejo napotnice za specialiste, je prav tako težava. Podaljšuje čakalne vrste, po nepotrebnem viša stroške, in kar ni nepomembno, zmanjšuje zaupanje v kompetentnost zdravnikov prve linije. Koncesionarjem, ki morajo doplačevati laboratorijske storitve, je takšno ravnanje morda v interesu, nam, ki smo na čakalnih seznamih, gotovo ni.
In zdaj primer z drugega konca. Šiškovi vardi. Tale Šiško je spreten – taborniki bi rekli vapovec, vaški posebnež. Pred vsakimi volitvami sta ga, ob čisto dostojnih kandidatih, morala na soočenja vabiti tako nacionalni radio kot televizija. Človeka, ki je že sedel zaradi poskusa umora in grozil, da bo z »onimi tam gori« obračunal z orožjem!? Svoje destruktivnosti ni skrival. Nasprotno, računal je nanjo. In žarel. Ampak vse je bilo po pravilih!
Več v Zarji št. 38, 18. 9. 2018.
