Glifosat se je pojavil na trgu leta 1976 kot totalni herbicid, ki ga je patentirala korporacija Monsanto. Pojem totalni pomeni, da ne ubija le plevelov, temveč vsako rastlino in vse bakterije, torej je tudi antibiotik. Hkrati je glifosat sistemik, ker vstopa v rastlino in učinkuje kot metabolični strup. Da bi prepoznali posledice prisotnosti glifosata v ekosistemu, moramo najprej spoznati njegovo učinkovanje. Točka učinkovanja glifosata je inhibicija encima EPSPS (5-enolpiruvil-šikimat-3- fosfat-sintaza), ki je pri rastlinah in bakterijah ključnega pomena za biosintezo esencialnih aromatskih aminokislin. Teh snovi živali in človek ne sintetizirajo, so pa nujno potrebne, ker so osnovni gradniki številnih proteinov, encimov in hormonov. Torej jih moramo dobiti od bakterij ali od rastlin. Pa ne samo njih, kajti ta večfazna pot metabolizma rastlin in bakterij (šikimatna pot) nadalje vodi do sekundarnih metabolitov, kot so fenoli in alkaloidi. Alkaloide poznamo predvsem kot toksične snovi, vendar med njimi številni učinkujejo proti diabetesu, vnetjem, astmi, depresijam in raku. Naj poudarim, da rastline številne sekundarne metabolite pridobijo iz bakterij, ki živijo v prsti. Bakterije prsti sintetizirajo tudi številne redoks molekule aktivnih snovi, ki vstopajo v prehransko verigo in so nujne za funkcionalno delovanje sklepov, ožilja in celičnih organel – mitohondrijev. Primanjkljaj redoks molekul povzroča osteoartritis, bolezni ožilja in preklop mitohondrijev na anaerobno glikolizo, ki povzroča rakave celice. Vse se torej vrti okrog zemeljskih bakterij. V tej točki vstopi glifosat kot antibiotik, ki s pomorom bakterij v prsti odstrani osnovni vir življenjsko pomembnih snovi za rastline in s tem za človeka. Biom prsti je analogen mikrobiomu človeka!
Strup se poliva vsepovsod, po njivah in javnih površinah, kot so ceste, parkirišča, železnice, parki, pokopališča, igrišča, med tlakovci na trgih in dvoriščih, po kolesarskih stezah in pešpoteh.
Vsebino prebavil loči od notranjega okolja človeka hematoenteralna pregrada. Trdnost te enocelične plasti zagotavlja protein zonulin, ki kot ježek (velkro) povezuje celice v membrano. Zonulin deluje kot vratar, ki odpira in zapira vrata in skoznje spušča le določene makromolekule, je torej kritičen modulator prepustnosti. Prisotnost glifosata v prebavilih pospešuje nastajanje zonulina, preveč zonulina pa povzroči sindrom prepustnega črevesja in vnetje. Zaplet z zonulinom v prebavilih se ponovi v sluznicah sinusov in zgornjih delov dihal, kjer povzroča vnetne procese, prepoznane kot alergične reakcije. Drži torej izjava raziskovalcev z Univerze John Hopkins, da astma ni bolezen dihal, ampak bolezen tankega črevesja. Ker glifosat dokazano poškoduje tudi druge membranske sisteme v telesu, hematoencefalno pregrado, ožilje, jetra in ledvice, te membrane puščajo na vseh koncih, kar telo spreminja v gobo, ki žejno vpija strupe. Številne raziskave potrjujejo povezavo glifosata z avtizmom, druge potrjujejo, da organizem lahko namesto aminokisline glicina uporabi kemično soroden glifosat, kar vodi v sintezo proteinov s spremenjenim učinkom. Zato sem 15. 11. 2017 kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu poslal povzetke 220 neodvisnih študij o zdravstvenih tveganjih, povezanih z glifosatom. Upam, da bo delovalo.
»Reševanje svetovne lakote«
Genski manipulatorji Monsanta so uzurpirali znanja biokemikov, izolirali gen za EPSPS iz bakterije E.coli, odporne proti glifosatu, in ga prenesli v rastline, v katerih je dodatno izražanje bakterijskega encima zadoščalo za njihovo nemoteno rast v prisotnosti glifosata. Gensko spremenjene astline so patentirali in začel se je pohod za osvojitev globalnega trga. Vendar to ni bil tržni boj s konkurenco, ampak pohod roparske tolpe, ki uporablja vsa možna sredstva, od podkupovanja politikov in regulatorjev do manipulacije z znanstveno resnico s plačevanjem piscev po naročilu (ghostwriters), od groženj in uničenja karier poštenim raziskovalcem do širjenja laži pri zavajanju javnosti. Vse se je dogajalo pod geslom »reševanje svetovne lakote« in oglaševanjem, da je glifosat »tako varen, da ga lahko pijete z vodo«.
Oktobra 2017 je izšla knjiga »Whitewash – The Story of a Weed Killer, Cancer, and the Corruption of Science«, ki jo je napisala Carey Gillam. Pogumna raziskovalna novinarka je od leta 1998, torej dvajset let, spremljala dogajanje v zakulisju kriminalke o glifosatu. Imela je dostop do vseh virov in ves čas je skrbno beležila podatke in opažanja. V knjigi na 320 straneh berete novodobno grozljivko globalnih zastrupljevalcev, ki pod beležem skrbi za ljudi prikrito uporabljajo metode bioterorizma. Po vsem svetu so razpredli mrežo plačancev, ki širijo njihove laži. Njihovi lobisti so se zavlekli okrog evropskega parlamenta, preden je razpravljal o podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata. Gillamova opisuje vsebine 75 razkritih zaupnih dokumentov Monsanta (Monsanto Papers), zarote proti neodvisnim raziskovalcem, tožbe 3500 oseb proti Monsantu zaradi obolevanja z ne-Hodgkingovim limfomom in o ukrepih Monsanta, da ne pride do meritev ostankov glifosata v hrani in ljudeh. EPA USA je v dokaz o varnosti glifosata doslej uporabljala kar Monsantove »dokaze« in ni upoštevala rezultatov neodvisnih raziskav. Ker pa se je nekaj raziskovalcev EPA temu uprlo, je predsednik Trump najavil, da bo odpustil vsaj 50 odstotkov raziskovalcev! Treba je povrniti vložek korporacije v Trumpovo predvolilno kampanjo. Tako deluje korporativna »preventiva« javnega zdravja v navezi s politiko. Sodobna verzija gesla »bolje preprečevati kot zdraviti.«
Prisoten v vsaki točki vodnega kroga
Patentna pravica Monsantu je potekla leta 2007, zato so se proizvodnje glifosata lotile številne tovarne pesticidov. Od pojava proti glifosatu odpornih GSO (soja, koruza, bombaž, oljna ogrščica) se je njegova poraba v svetu od leta 1993 do leta 2016 povečala kar za dvanajstkrat! Sedaj znaša okrog dva milijona ton! V Sloveniji se uporablja 25 pripravkov, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Letno ga prodajo od 80 do 85 ton. Strup se poliva vsepovsod, po njivah in javnih površinah, kot so ceste, parkirišča, železnice, parki, pokopališča, igrišča, med tlakovci na trgih in dvoriščih, po kolesarskih stezah in pešpoteh. Največja porabnika sta DARS in Slovenske železnice, drugo porabijo komunalne službe, upravljavci javnih površin, neizobraženi državljani in kmetijstvo. V kmetijstvu ga največ poškropijo v sadovnjakih in vinogradih, ker ne vstopa v stebla dreves in vinske trte, uniči pa vse druge rastline. Uporabljajo ga tudi za desikacijo cime krompirja, ki se posuši v nekaj dneh po škropljenju.
Glifosat je odlično topen v vodi, zato je prisoten v vsaki točki vodnega kroga, tudi v zraku. V ZDA je z njim kontaminiranih 75 odstotkov padavin. Pred kontaminacijo ni varna nobena ekopridelava, ki ni pod streho! Ob ogromni letni količini porabljenega strupa je jasno, da je kontaminiran celoten ekosistem in da njegovo antibiotično učinkovanje uničuje rodnost prsti. Zagovorniki vreščijo, da se hitro razgradi in da se ne bioakumulira, vendar njegov nenehni dotok zagotavlja nemoteno uničevanje biosfere in človekovega zdravja. Neodvisne meritve v ZDA so pokazale, da se koncentracije glifosata v ljudeh gibljejo od 1 do 40 ppm, v mleku doječih mater pa od 760- do 1600-krat presegajo dopustne EU-odmerke za pitno vodo! Pri nas takih meritev ne opravlja nihče, ker bi rezultati vznemirili javnost. Zahtevajte od svojega zdravnika napotnico za meritev glifosata v telesu. Misija nemogoče! Varuhov našega zdravja ne moti, da bodo kemično zasvojeni kmetje uporabljali glifosat še pet let! Očitno potrebujejo dobo univerzitetnega študija, da se naučijo uporabljati nov strup, za katerega bomo državljani ponovno zgolj poskusne podgane. Ali umor anonimnih ni umor?
