Peter Lovšin, glasbenik: »Mislim, da je bil skrajni čas, trideset let prepozno, a še vedno bolje kot nikoli. Pri nas pa mislim, da smo res zamudili vlak, saj tistih dveh, ki bi si nagrado prva zaslužila, Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka, žal ni več.«

Miha Šalehar, radijski voditelj: »Ne razumem vznemirjenja zaradi nagrade Dylanu; vsak, ki je v življenju prebral navodila za sesalnik, zdaj na FB zganja primerjalno književnost. Naj komentira še lanskega nagrajenca, če ga pozna! Dylana seveda lahko vidimo tudi kot literarni mejnik. In ko smo ravno pri nagradah, bi lahko tudi kakšnemu Breclju stisnili Prešerna. Se pa ob tem ponuja vprašanje, ali bi bil Brecelj s Prešernom še vedno naš Brecelj. Enako gre Dylanu. Zgodovina nas namreč uči, da kadar uporništvo zmešaš z zaslugarstvom, vedno začne neprijetno zaudarjati.«

Več v reviji Zarja št. 42, 18. 10. 2016