Ugotovitev, da so ženske največja nevidna manjšina, ni nova in tudi ni moja, se pa po vseh merilih lahko strinjam z njo tako globalno kot lokalno. Oblast po večini vodijo moški, problemi se pa bolj kopičijo na ženskah. Bi mi kdo oporekal?
Veliko nas je prepričanih, da bi bil svet boljši, če bi mnenja, potrebe in zahteve žensk imele odmevnejšo platformo, in pretekli teden smo se, spet globalno in lokalno, pomaknile korak bliže k tej viziji. V Sloveniji je pravkar nastal Forum Janinih Slovenk, ki združuje najprodornejše ženske te generacije, kot lahko preberete drugje v tej številki.Prav te dni pa postaja stvarnost tudi »agencija za ženske« v okviru Združenih narodov, kot priznanje, da problemov, ki zadevajo ženske, ne moremo reševati z uveljavljenimi strukturami.
Združeni narodi so organizacija, ki omogoča glas največjemu številu držav, vendar ima več kritikov kot prijateljev. Tudi za to telo bi veljal izrek britanskega premierja Winstona Churchilla (1874-1965), češ da je »demokracija najslabša oblika vladavine, če odštejemo vse druge«. Številni poskusi reformiranja OZN so ostali brez sadov, kaže pa, da se bo končno prijela pobuda prejšnjega generalnega sekretarja Kofija Annana. Že leta 2006 je predlagal ustanovitev novega oddelka za napredovanje enakosti med spoloma. Agencija naj bi bila samostojna, s proračunom in pooblastili, primerljivimi z drugimi vplivnimi oddelki OZN, kot so UNDP (za nerazvite), UNICEF (za otroke) ali UNCHR (za begunce).
Pod okriljem Združenih narodov je sicer že več oddelkov, ki se ukvarjajo z ženskimi vprašanji: UNIFEM (razvoj), UNFPA (populacija), DAW (divizija za napredek žensk), OSAGI (urad posebnega svetovalca za vprašanja spola), INSTRAW (raziskave in izobraževanje za napredek žensk). (Opomba: prevodi so moji, ne uradni slovenski nazivi). Njihova pomanjkljivost, z izjemo UNFPA, je, da so na nižji ravni, razdrobljeni med raznimi telesi OZN in brez denarja.
Novo »žensko ministrstvo« naj bi se po Annanovem načrtu lotilo perečih področij, ki zadevajo ženske v najbolj ogroženih predelih in vključujejo nasilje, pravico do lastnine pa tudi okuženost z virusom HIV ter obolelost za aidsom. Seznam problemov, ki neproporcionalno prizadenejo ženske, je seveda veliko daljši in ni omejen na prebivalstvo najrevnejših držav, vendar so najbolj ogrožene prav ženske v najrevnejših delih sveta.
Mimogrede: nedavni Guardianov članek na to temo (23. maj 2009) je bralce šokiral s podatkom, da je med 63 milijoni okužencev z virusom HIV v podsaharski Afriki 60 odstotkov žensk. V starostni skupini 15-24 let pa se delež žensk dvigne na od 75 do 80 odstotkov, kar pomeni štiri med petimi ženskami v najbolj rodnih letih.
Kot berem na spletu, 192 držav članic diskutira o »političnih niansah in gospodarskih posledicah« take organizacije. Bogate skandinavske države bi jo rade imele že do konca leta, države v razvoju hočejo najprej doreči financiranje, vodenje in delovanje na ravni posameznih držav. Pravijo, da bi se radi izognili barantanju za zaprtimi vrati, ki pesti Svetovno banko in Mednarodni monetarni fond, piše Guardian.
Prispevam tri predloge. Prvič, naj države v novi organizaciji zastopajo ženske. Drugič, naj položaje zasedejo strokovnjakinje, ne poklicne političarke kot tolažilno nagrado. In tretjič, naj predstavnic ne imenuje vlada ali drugo politično telo, ampak naj jih izvolijo državljanke neposredno v medijih. Za začetek lahko Slovenijo v tej »ženski« organizaciji predstavlja kar Forum Janinih Slovenk.
