Ženske, ki jo je tabloid Sun razglasil za »eno najnevarnejših Britank«, ne poznam, bi jo pa rada srečala, ker je moja herojinja. Radio 4 jo je vključil med »deseterico, ki vodi Britanijo« in, kot berem, je navdihnila celo pesem vroče pop skupine The Dastards (po liku v znanstvenofantastični seriji Xanth). Prevajam začetek: »Vključim t(i)v(i), edina, ki jo hočem videti, je Shami Chakrabarti ... Morala bi nas voditi ...« (www.dastards.com/dastards_lyrics_shami.html)
Shami Chakrabarti je direktorica britanske organizacije Liberty (svoboda), ustanovljene leta 1934 kot skupina za pritisk, ki se uspešno, odmevno in nepopustljivo bojuje za bolj humano družbo. Svoboščine, ki jih skupina varuje, in pravice, ki jih spodbuja, vključujejo govor, zasebnost, ugovor, enakost, izročitev (drugi državi), pravice mladih, azil, mučenje ...
Vse to so področja, zagotovljena z najbrž vsako ustavo na planetu in z vrsto leporečnih mednarodnih pogodb. Vsak kos papirja pa je vreden natanko toliko, kolikor so ljudje, ki jih zadeva, seznanjeni z vsebino in sposobni, da jo uveljavijo – kar sploh ni samoumevno. Zato vlade in drugi nosilci moči grobo posegajo v pravice posameznika, ki se kršitev niti ne zaveda ali se jim ne more upreti.
Ena oblika delovanja skupine Liberty je ozaveščanje. Njeni specializirani pravniki in drugi strokovnjaki s področja človeških pravic v jeziku, ki je razumljiv laikom, ljudi seznanjajo z njihovimi pravicami. Naslednja naloga Libertyja je boj za pravice posameznikov in včasih prevzamejo tudi pravno zastopstvo ljudi, katerih pravice so bile kršene.
Seznam pravic in svoboščin je dolg in lahko samo priporočam, naj si ga vsak ogleda že zato, da spozna, kje so njihove meje. Kajti če meja svoboščin in pravic stalno ne izpostavljamo in poudarjamo, se zabrišejo, še posebno na novih področjih, kjer moramo vsakokrat znova poudariti že pridobljene pravice. Lahko zaupamo vladam, da odgovorno uporabljajo informacije, ki so jih z računalniško tehnologijo zdaj sposobne zbrati in nadzirati? Kakšne so pravice delavcev? Kakšne so človekove pravice do zasebnosti na delovnem mestu? Pa tudi, kot se je pokazalo pred časom, ko je neka bolnišnica skrivaj preprodajala organe umrlih dojenčkov, kakšne so pravice, denimo staršev, do trupel.
Od leta 2003, ko je vodstvo Libertyja prevzela pravnica Shami Chakrabarti, je postala skupina še odmevnejša. Chakrabarti (roj. 1969 v Londonu) je nepopustljiva v svojem poslanstvu do tudi najbolj teptanih posameznikov. Leta 1994 je diplomirala na fakulteti LSE in v reviji te fakultete (zima 2008, zvezek 20, št. 2, str. 6–7) pojasnila izvor svojega prepričanja.
Izhaja iz družine izobraženih indijskih priseljencev, in ko je imela 12 let, sta z očetom govorila o smrtni kazni v zvezi z yorkshirskim razparačem, ki je bil za umor 13 žensk med letoma 1975 in 1980 obsojen na dosmrtno ječo. Shami se je pridružila javni zahtevi za smrtno kazen, oče pa jo je prepričal o nasprotnem z razlago, da je kazenski postopek nepopoln. Z vprašanjem, zastavljenim 12-letni hčeri: »Kako bi se počutila, če bi bila po krivem obtožena?«, je za vedno izoblikoval njeno mišljenje.
Skupina Liberty je odraz civilizirane in humanistične britanske družbe, je pa tudi njen produkt. Svoboščine in pravice namreč ne pridejo na pladnju, ampak izhajajo iz stoletnih bojev prosvetljencev z nosilci moči. Čakam še na Slovensko popevko: »Ko gledam teve, pogrešam borko za pravice.«
Jana 35, 8. 9. 2009