Spoštovana bralka, če želite varčevati izključno v banki, potem vam predlagam, da se po informacije obrnete na svojega bančnega svetovalca, od katerega boste zagotovo dobili optimalen nasvet glede takega varčevanja. Vprašanje pa je, ali je takšno varčevanje za vas in vašega otroka tudi najboljši. Moja naloga v vlogi premoženjskega svetovalca je, da vam v odgovoru poskusim prikazati globlji vidik takega dolgoročnega varčevanja. K varčevanju v banki vas verjetno vleče pojem varnosti, ki si ga najbrž razlagate tako, da vaše varčevanje ne bo podvrženo prevelikim nihanjem na finančnem trgu. Lahko da se boste pri tem počutili varneje, a ta varnost bo zgolj navidezna. Vedeti morate, da je varčevanje na banki denarna naložba. In ker denar z leti izgublja svojo kupno moč, je dolgoročna denarna naložba nadvse tvegana in nevarna, še posebno v negotovem finančnem obdobju, v katerem se predvideva povišana inflacija. Uradna statistična inflacija februarja je bila sicer le 1,3-odstotna, a pri nakupih in plačilih položnic lahko tudi sami kaj hitro opazite, da je realna inflacija precej višja. V primerjavi z zlatom, ki ima status najboljšega hranilca realne vrednosti, evro od leta 2002 v povprečju izgublja več kot 10 % na leto. To pa pomeni, da vam obresti takega varčevanja že danes ne pokrivajo realne inflacije. Si lahko predstavljate tako varčevanje pri statistični dvomestni inflaciji? Ker svojemu otroku zagotovo želite ponuditi čim več, bo zelo zanimiv tudi vidik predvidenih privarčevanih sredstev v naslednjih 18 oziroma 25 letih. Če izvzamete inflacijo in upoštevate štiriodstotno povprečno dolgoročno donosnost bančnega varčevanja, potem boste z mesečnimi vložki v višini 25 evrov v 18 letih privarčevali dobrih 7833 evrov, v 25 letih pa dobrih 12.721 evrov. Morda se vam zdi to veliko, a lahko z nekaj bolj dinamično varčevalno naložbeno politiko v vzajemnih skladih privarčujete tudi precej več. Ker je dolgoročna povprečna letna donosnost delniških vzajemnih skladov v Evropi od 8- do 15-odstotna, lahko z upoštevanjem efekta povprečnega stroška in nadpovprečne družbe za upravljanje računamo z nominalnim 10-odstotnim povprečnim letnim donosom. To bi vam pri 18-letnem varčevanju prineslo glavnico v višini 14.295 evrov, pri 25-letnem varčevanju pa kar 30.833 evrov! Verjamem, da se boste takrat, ko boste naložbo v vzajemne sklade spoznali od blizu, počutili veliko varneje, kot se danes počutite ob bančnem varčevanju. In še nekaj. Vlagatelji, ki so leta 1992 del svojega premoženja zaupali prvemu vzajemnemu skladu v Sloveniji, so danes milijonarji. Podobno priložnost imate danes tudi vi.
Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati do razmišljanja, odločiti pa se morate sami. Samo vi se lahko odločite, katera naložba je za vas najboljša, vsaka vaša odločitev pa bo vaš denar izpostavila nekemu tveganju. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj lahko v času od objave nastanejo kakšne spremembe.
Vprašanja za premoženjskega svetovalca nam lahko pošljete na naslov Uredništvo Jane, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti na jana@delo-revije.si, oboje s pripisom: Janin finančni kotiček. Da bi bolje razumeli vaše vprašanje, nam, prosimo, čim natančneje opišite svoj finančni položaj.
