To kolumno oddajam na dan britanskih parlamentarnih volitev, s katerih poročajo o rekordni udeležbi. Mogoče so tesni izidi podžgali omahljivce. Po prvih poročilih bodo konservativci dobili absolutno večino ali pa jim bo do nje le malo zmanjkalo in bodo za pomoč pritegnili stranko Ulster Unionists, severnoirske protestantske nacionaliste. Ta zveza ima verjetno neko ceno. V takih trenutkih se spomnim na pismo bralca v Guardianu pred prejšnjimi volitvami. Tako je zapisal: »Kogar koli voliš, vedno pride vlada na oblast,« v smislu, da kdor koli pride na oblast, prej ali slej pade v iste tirnice. Ali kot je leta 1887 zapisal zgodovinar lord Acton: »Oblast skorumpira in absolutna oblast skorumpira absolutno,« kar je verjetno najbolj znana politološka mantra.
Naj se vrnem na pisma bralcev. Britanska so duhovita, pronicljiva in kratka – drugače kot slovenska, pa brez zamere. Si v 25-krat večjem narodu uredniki privoščijo višja merila ali ima britanska javnost višjo raven komuniciranja in več humorja?
Tako je forum na BBC-jevi spletni strani takoj po normalizaciji stanja in 2,5 milijarde evrov težkem računu objavil temo Kdo naj plača škodo, ki jo je povzročil izbruh islandskega vulkana. Evropska unija pripravlja nekaj smernic, bo pa vprašanje še aktualno, saj je bil zaradi ponovnega vulkanskega prahu spet zaprt zračni prostor nad Irsko in deli Škotske. Ta vulkan je pri prejšnjem izbruhu (1821–23) deloval kar dve leti in lahko se pripravimo na sezono neprostovoljnih počitnic na kakšnem letališču. Kdo naj torej plača škodo, ki jo britanske zavarovalnice klasificirajo pod »Act of God«, božje delovanje?
Precej spletnih prispevkov je zato šaljivo predlagalo, naj stroške »pokrije kar Bog«, bolj specifično »naj plačajo kristjani« ali, predvidljivo za protestantski narod, »papež, ko bo prihodnjič v stiku s šefom«. In drugo pogosto mnenje, naj »plača kar vulkan«. Kdor koli, samo ne davkoplačevalci.
Spet drugi menijo, naj odgovornost in stroške prevzame Islandija, »saj je vulkan njihov. Potem naj Islandci potujejo po vsej Evropi, da pometejo prah iz svojega vulkana«.
Precej prispevkov si je dalo duška s »pogoltnimi bankirji«, kar je zaradi vseh državnih garancij in posojil (z denarjem davkoplačevalcev) trenutno najbolj osovražen poklic v Združenem kraljestvu: »Naj pomečejo vse bankirje v žrelo vulkana in ga tako zamašijo«.
Ali pa: »Ljudje ne vzamejo zavarovanja in potem pričakujejo, da bo vedno kdo drug nosil stroške«. Neki jezni mož pa meni, naj »plačajo zavarovalnice, dovolj računajo za svoje police in mastno služijo. Če ne one, naj stroške nosijo letalske družbe, saj so vulkani zanje poklicno tveganje. Ampak kot je po navadi pri premožnih družbah in delničarjih, ki jih zanima samo dobiček, jih bo spet moral reševati davkoplačevalec, preden spet naznanijo dobičke«.
»Vem, kdo bo na koncu plačal za ves vulkanski kaos, mi, britanski davkoplačevalci, tako kot smo davkoplačevalci na koncu reševali britanske banke.«
Neki dopisovalec pa je 21. aprila 2010 ob 00.17 napisal: »Pol stroškov naj nosi Goldman Sachs (ena od »pohlepnih bank«, op. av.), pol pa Vatikan.«
Nekdo drug: »Politične stranke napovedujejo krčenje javnih izdatkov. Ti izdatki so delno posledica velikanske pomoči bankam. In zdaj naj davkoplačevalec rešuje še letalske družbe. To je rezultat reševanja zasebnega kapitala: manj denarja za javne izdatke.«
In tako naprej so si dali Britanci duška v enem najdaljših forumov na teh spletnih straneh.
Jana št. 19, 11.5.2010
