Znanstveniki se že dolgo ukvarjajo z vprašanjem, kako nastaja slabost. Ugotovili so, da nanjo vplivajo predvsem dražljaji, ki jih možganom prenašajo oči, in dražljaji, ki jih pošilja vestibularni sistem v našem notranjem ušesu. Tako v možgane prihaja dvoje različnih informacij.
To se zelo pogosto dogaja, ko poskušate brati med vožnjo. Še najtrpežnejšim se takrat začne obračati želodec in v ustih nabirati slina. Oči vidijo statično sliko, telo pa zaznava gibanje. Nasprotno je, ko imate zamašeno srednje uho in se vam ob vsakem gibu zdi, da se vaša okolica premika, v resnici pa je vse mirno. Tudi takrat je telo zmedeno in čutite slabost.
Nesoglasje med temi dražljaji pa pripelje do divjih gibov v želodcu. Znanstveniki to pojasnjujejo s pramehanizmom, pri katerem ima vestibularni sistem razen vzpostavitve ravnovesja še eno nalogo: odkriva strupe v telesu. Nekateri strupi učinkujejo na ta sistem tako, da začne oddajati napačne informacije. Možgani takrat vedo, da je za telo najboljše, da sprožijo impulz za bruhanje in tako izpraznijo morebiti strupeno vsebino želodca.
Želodec se vedno giblje in utripa, tako kot to počnejo tudi pljuča in srce. Vendar razlikujemo med normalnim srčnim utripom in aritmijo, ki jo takoj začutimo. Podobno je pri želodcu: normalni gibi želodca so ritmični in se jih večinoma ne zavedamo. Ko pa se želodec začne krčiti v neenakomernem ritmu, to zaznavamo kot slabost.
Najboljši je ingver!
Najboljše naravno sredstvo za omilitev teh težav je ingver. Doslej ste ga mogoče poznali kot začimbo in naravni antibiotik, vendar vam je lahko v veliko pomoč tudi pri potovalni slabosti. Ingver vzdržuje normalno gibanje želodca, zato obenem tudi pospešuje prebavo pri ljudeh, ki imajo zelo zaspana prebavila. Pri tistih, pri katerih pretirano divjanje želodca izziva slabost, pa umirja ekstremne gibe in s tem obvladuje slabost.
Da ne boste mislili, da imajo začimbe le nepomemben učinek, je zelo zanimivo pogledati primerjavo učinkov ingverja in znanih registriranih zdravil na temelju dimenhydrinata.
Prostovoljci so imeli nalogo, da se usedejo na stol, ki so ga računalniško rotirali in šest minut nagibali v vseh smereh. Večina prostovoljcev je odnehala in zelo hitro »zbežala« s stola. Potem so tretjini prostovoljcev dali zdravilo, ki je vsebovalo 100 miligramov dimenhydranata, drugi tretjini so dali nekaj manj kot gram ingverja v prahu, tretjina pa je dobila placebo. Nihče iz skupine, ki je dobila zdravilo ali placebo, ni zmogel zdržati šest minut na stolu. Polovica tistih, ki so dobili ingver, pa je uspešno opravila nalogo. Nasploh so tisti, ki so zaužili ingver, lahko prenašali tresljaje, obrate in gibanje stola 57 % dlje kot skupina, ki je dobila zdravilo.
Ingver torej res ni le začimba in vam lahko vrne veselje do potovanja. Opisano učinkovanje ingverja so potrdile tudi raziskave na nosečnicah in hišnih ljubljenčkih. Da gre za zelo varno in učinkovito sredstvo, priča tudi več kot 4000 let dokumentirane uporabe. Mornarji kitajskega cesarstva in starodavne Indije so ingver uporabljali proti morski bolezni. Pomagal jim je tudi v najhujših neurjih. Edina oblika slabosti, pri kateri ingver ni pokazal izrazitih dosežkov, je slabost kot posledica anestezije.
Kakšen ingver
Pri izbiri je zelo pomembno, da uporabljamo izdelke, v katerih so še aktivna eterična olja, ker so prav ta ključ delovanja. Od razdišanega ingverja v prahu, ki ga imate kje na dnu kuhinjske omarice, torej ne bo nobene koristi. Nasploh je nakup te začimbe v prahu manj smiseln, ker ga boste morali zelo skrbno shranjevati, da se vam ne razdiši prehitro. Bolje je kupovati svež ingver, ki se v zadnjem času dobi v vseh večjih trgovinah na oddelku sadja in zelenjave. Je veliko bolj svežega in prijetnega okusa. Če pa vas pekoči okus moti, lahko uporabite nekaj zvijač. Ingver dodajajte tik pred jedjo, ker takrat ne bo toliko časa, da bi se eterično olje gingerol spremenilo v veliko bolj pekoče eterično olje shogaoil. Za otroke, kužke in tiste, ki okusa ingverja ne marajo, pa so uporabni tudi standardizirani preparati v kapsulah.
Drugi ukrepi
Verjetno ste že sami odkrili, da je pri slabosti zelo pomembno, da imate možnost gledati v daljavo. Zato je dobro v avtu ali avtobusu sedeti čim bolj spredaj, da lahko gledamo čim bolj naprej. V času vožnje ne glejte v partnerja ali notranjost prevoznega sredstva.
Med vožnjo se nikoli ne gibljite po vozilu – npr. v avtobusu, na letalu. Usedite se tam, kjer je gibanje najmanjše. Na ladji je to sredina, v avtobusu čim bolj spredaj, v avtu pa je to voznikov sedež! Vozniku večinoma ni nikoli slabo pri vožnji, saj je njegova pozornost daleč naprej na cesti, njegovo telo pa je v ravnotežju, ker ga v stabilnem položaju držijo roke, s katerimi se oprijema volana, in noge, ki so uprte v stopalke. Četudi niste voznik, se na sovoznikovem sedežu usedite tako, kot da bi vozili, glejte naprej in se z nogami uprite v spodnji del avta. Nikoli ne sedite na zadnjem sedežu, ker bo tam telo tresljaje doživljalo veliko močneje kot na sprednjem sedežu.
Želim vam veliko prijaznih poti.
Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov: jana@delo-revije.si ali Revija Jana, Dunajska 5, 1509 Ljubljana.
Piše: Sanja Lončar Jana št. 28, 13.7.2010
