Janin finančni kotiček
Svetuje: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec
Pokojninski nateg
Zgodilo se mi je prav to, o čemer ste pisali v eni prejšnjih Jan. Nedavno sem izstopila iz pokojninskega varčevanja, saj sem zamenjala službo in mi nov delodajalec ne izplačuje polovice vsote. Pri tem sem izgubila kar 32 odstotkov svojega denarja. A tudi če bi varčevala do konca oziroma če bi denar začela uporabljati šele z upokojitvijo, bi bila že takoj ob 26-odstotni delež, ki bi ga dala državi in zavarovalnici. To se mi zdi nezaslišano in velik nateg. Zato se zahvaljujem Jani, ker ste pisali o tej temi, kakor ni nihče drug. Prepričana sem, da bodo mnogi zdaj začeli varčevati drugače.
Spoštovana bralka, dandanes, ko se čedalje bolj govori o prihajajoči pokojninski reformi, bodo zagotovo tudi pokojninska varčevanja čedalje bolj na očeh vlagateljev. Veliko ljudi namreč meni, da si bodo že samo z varčevanjem v drugem pokojninskem stebru lahko zagotovili primerno višino pokojnine za svoje tretje življenjsko obdobje. Žal to ni res, saj bi po izračunu enega izmed ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja ob mesečni premiji 25,13 evra, ki bi jim jo nakazovali 20 let, lahko računali le na 53 evrov nominalne dodatne pokojnine. Tako je predvsem zato, ker imajo takšna pokojninska zavarovanja zaradi z zakonom določenih t. i. »varnih« naložb zelo omejene naložbene možnosti, zaradi katerih imajo nekateri izvajalci dodatnih pokojninskih zavarovanj že zdaj težave z zagotavljanjem minimalnega zajamčenega letnega donosa. Ta je določen tako, da ne sme biti nižji od 40 % povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom. Trenutna donosnost desetletnih slovenskih obveznic je 3,93-odstotna (vir: Bloomberg), kar pomeni, da mora biti zajamčeni donos pokojninskih skladov najmanj 1,57-odstoten. To pa bo v prihodnje premalo, če vemo, da je bila letna statistična inflacija februarja v Sloveniji 1,3-odstotna in da se lahko zaradi izjemno velike količine novega denarja v obtoku, ki je bil v zadnjih dveh letih izdan za reševanje svetovne finančne in gospodarske krize, še precej poveča.
In prav inflacija, ki bo poleg visokih vstopnih, izstopnih ter upravljavskih stroškov še dodatno načenjala te »varne« denarne naložbe, bo vlagateljem v pokojninske sklade v prihodnjih letih povzročala največ sivih las. Poleg tega se zelo malo vlagateljev drugega pokojninskega stebra zaveda, da bodo njihove rente obdavčene. Manj dobra stran takega varčevanja za pokojnino so tudi nelikvidna denarna sredstva, do katerih lahko pridete šele ob izpolnjevanju vseh treh naslednjih pogojev: dopolnjena starost 58 let, vključenost v kolektivno zavarovanje najmanj 120 mesecev in ob uveljavljanju pravice do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju. Če gre za izredno prenehanje zaradi izstopa zavarovanca pred iztekom 120 mesecev od sklenitve pogodbe, tako kot pri vas, pa mora zavarovanec plačati davek od osebnih prejemkov in dohodnino od odkupne vrednosti v skladu s predpisi o dohodnini; upravljavec pa od odkupne vrednosti obračuna in plača tudi davek od prometa zavarovalnih poslov.
Zato predlagam, da za primerno višino pokojnine poskrbite s kapitalskimi naložbami.
Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati do razmišljanja, odločiti pa se morate sami. Samo vi se lahko odločite, katera naložba je za vas najboljša, vsaka vaša odločitev pa bo vaš denar izpostavila nekemu tveganju. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko v času od objave kaj spremeni.
Jana št.17, 26.4.2010
