Urška Zgojznik, slovenska okoljevarstvenica, aktivistka in političarka, predavateljica, Slovenka leta 2018:
Ne stojmo križem rok, bodimo zgled!
Urška se trenutno s somišljeniki v stranki Vesna ukvarja s pripravo na kampanjo, predvsem pa s smiselnostjo referenduma o drugem bloku Jedrske elektrarne Krško. »Zdi se, da nas želi večina aktivnih politikov peljati žejne čez vodo. Državljani naj bi se odločali o daleč največjem projektu v zgodovini Slovenije, katerega ocenjena investicija že v štartu presega državni proračun in za katerega ne vemo, kdaj bo končan, očitno zgolj na podlagi izredne promocijske kampanje zagovornikov in tistih, ki si tu obetajo posel, in brez javnih študij, podatkov in dokumentov ter celo z zelo zavajajočim referendumskim vprašanjem.« Sicer pa je aktivna tudi na področju okolja in aktiviranja družbe tako nacionalno kot lokalno. »Resnično me skrbita naša vsesplošna apatičnost in nezavedanje, da je občina ali pa država last nas vseh, ne samo nekaterih, ki se jim ljubi ukvarjati s politiko,« pravi. Ko izklopi motorje, ji dneve zapolnjujeta družinsko življenje in odkrivanje sveta na novo z njeno štiriletnico. »To mi ponuja svojevrstno ravnotežje in me hkrati navdaja s še večjim zavedanjem, da pravzaprav vse, kar počnemo v svetu in s svetom, počnemo za naše otroke.«
Kam gre naš svet in kaj bi morali narediti, da bi ga spremenili: »Včasih se mi zdi, da je naš gen za samouničenje v najaktivnejši fazi – preprosto ne morem dojeti, da se ima človeštvo za umsko najrazvitejšo vrsto in hkrati povzroča tako uničevanje – tako človeških življenj kot okolja in narave. To je seveda velik razlog za pesimizem, ki pa nam nikakor ne pomaga. Najslabša možnost se je kar sprijazniti s temačno usodo, izklopiti možgane in tudi srce ter delovati naprej na avtopilotu, pa kar bo, pač bo. Po drugi strani pa resnično verjamem, da imamo vse vzvode moči, da lahko vsak dan obračamo svet na bolje, četudi le za kanček in droben korak, četudi za začetek le pri sebi, v krogu svojih ljudi, v svojem kraju ali pa na koncu v državi. Samo delovati je treba, ker se nismo rodili za to, da bi kopičili bogastvo in se egoistično sprehajali po svetu. Tudi jaz verjamem v to, kar je rekla antropologinja Margaret Mead, da lahko majhna skupina razmišljujočih in predanih ljudi spremeni svet in da je v resnici to edino, kar ga je kdaj spremenilo.«
Kateri so bistveni problemi naših generacij: »Kot rečeno, še nikoli nismo bili v večjem zagonu, kar se tiče izkoriščanja naravnih virov, čezmernega trošenja vsega in hkrati onesnaževanja vode, zraka in zemlje, a kar ne spregledamo. To je dolžnost razvitega sveta in ne tistih, ki se borijo za skorjico kruha. Verjamem, da je sicer težko razumeti kompleksnost podnebnih sprememb in si poskusiti predstavljati njihove posledice v prihodnosti, pa tudi da je težko živeti v nenehnem preizpraševanju, čemu verjeti ob vseh lažnih novicah in teorijah zarot. Posledice v obliki poplav, vetrov, suše in hude vročine zdaj že vidimo in čutimo, a niti slučajno še ni vse prepozno. Danes imamo svet izrednega bogatenja peščice ljudi in vedno bolj revno ter nemočno večino. Svet se za mlade res lahko zdi brez perspektive, kar potrjujejo tudi raziskave. Pa spet ... ne bi smeli stati križem rok, bodimo dober zgled. Ne bi smeli nehati upati in ne bi smeli utihniti. Življenja in svet okoli nas lahko spreminjamo vsak dan in začnemo lahko že danes, prav ta trenutek!«
CITAT: »Življenja in svet okoli nas lahko spreminjamo vsak dan in začnemo lahko že danes, prav ta trenutek!«
Sporočite nam ime ženske, ki vas navdihuje, naj bo znana ali pa ne, s kateregakoli področja – po pošti: Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana – Polje, po e-pošti: jana@media24.si ali na Janin Facebook ali Instagram.
***
Urška Žolnir Jugovar, judoistka in strokovna sodelavka za marketing v Olimpijskem komiteju Slovenije, Slovenka leta 2012:
Pokažimo otrokom pot do sočutnejšega sveta
Urška je najraje in predvsem posvečena družini, šestletni hčerki Noli in možu Mateju. Sicer pa je zaposlena na Olimpijskem komiteju Slovenije. Pri delu so ji najbolj všeč trenutki z veliko akcije in kadar je na terenu. »Takrat čutim pravo dinamiko in energijo športa,« pravi. Kot športna direktorica Evropske judo unije skrbi za kadetska evropska tekmovanja ter sodeluje v trenerski in tekmovalni komisiji, ki jo tudi vodi. »To delo mi omogoča, da ostajam povezana s športom na evropski ravni, kar mi prinaša veliko zadovoljstva in priložnosti za strokovno rast.«
Kam gre naš svet: »Kot mamo me še posebej skrbi prihodnost naših otrok. Vse bolj se zdi, da smo ujeti v hiter tempo življenja, kjer cenimo materialne stvari in uspeh, pogosto pa pozabljamo na prave vrednote – povezovanje, skrb za druge in za naš planet. Včasih smo preveč obremenjeni s pričakovanji in dosežki, namesto da bi več časa namenili resničnemu stiku – s svojimi družinami, skupnostjo in naravo. Začeti moramo razmišljati bolj dolgoročno, manj egoistično in si prizadevati za svet, v katerem bo pomembna tudi dobrobit drugih, ne samo nas samih. Naša naloga je, da našim otrokom pokažemo pot do bolj sočutnega, odgovornega in trajnostnega sveta.«
Kakšne težave opaža na svojem področju: »Bistveni problem naše generacije se mi zdi izguba ravnovesja med hitrim tempom življenja ter skrbjo za svoje duševno in fizično zdravje. Na eni strani imamo veliko priložnosti in tehnologijo, ki nam olajša življenje, a po drugi smo vedno bolj pod pritiskom dosežkov in perfekcionizma, kar vodi v stres in izgorelost. To opažam tudi v športu. Ta postaja vedno bolj profesionalen in tekmovalen, kar je seveda pozitivno, a na drugi strani je pritisk na mlade športnike velik. Včasih se zdi, da je šport preveč osredotočen na rezultate, manj pa na celostni razvoj posameznika – tako fizično kot duševno.
Pomembno je, da v športu ne izgubimo ključnega, kar bi moral biti njegov temelj: zdravje, veselje do gibanja in timski duh. Mlade je treba podpirati, ne le kot športnike, ampak tudi kot osebe, ki se razvijajo in oblikujejo. V športu moramo ustvariti okolje, kjer se ne poudarjajo samo zmage, temveč tudi vrednote, kot so vztrajnost, spoštovanje in zdrav življenjski slog.«
