»Nisem si predstavljal, da bo imela zmaga na Masterchefu Slovenija tako velik odziv in da je televizijski šov tako gledan,« pravi Bruno Šulman. Mediji so ga takoj zasuli z vseh strani, življenje se je začelo spreminjati z bliskovito naglico, čez noč je dobil celo vrsto priložnosti, ki so pomenile preskok in priložnost za napredovanje. Leto dni je pomagal voditi kuhinjo v restavraciji v Kranjski Gori. Pomembno izkušnjo pa je pridobil v San Franciscu, v restavraciji z dvema Michelinovima zvezdicama. Poslal jim je prijavo, v katero je takrat že lahko napisal, da je nacionalni zmagovalec tudi v ZDA zelo priljubljenega kulinaričnega šova, kar je gotovo pripomoglo k temu, da so ga povabili k njim. Mesec dni je delal zastonj, z željo, da se čim več nauči. »Nagaral sem se, delal sem od desetih zjutraj do pol polnoči, le s polurno pavzo za kosilo, izkušnja pa je bila nora, predvsem zato, ker sem lahko videl organiziranost kuhinje na tako visoki ravni, kjer mora vse biti popolno, čisto in organizirano, nikjer ni prostora za napake.« Ko se je po službi peljal domov, je zbiral misli in zapisoval, kar se je tistega dne naučil. To je bila, kot pravi, po Masterchefu njegova najpomembnejša izkušnja.
Bruno je pred kratkim diplomiral iz psihologije na filozofski fakulteti v Ljubljani. »Že takrat, ko sem se prijavil na tekmovanje, sem vedel, da želim kljub študiju delati tudi v kulinariki, a sem se odločil, da bom končal tudi študij, in to mi je letos uspelo.« Morda se bosta obe področji nekoč v življenju zdaj še mladega chefa ustvarjalno povezali.
Nov podvig: kuharska knjiga
»Takoj po zmagi na Masterchefu so me mnogi spraševali, kdaj bom odprl svojo restavracijo ali napisal kuharsko knjigo.« A to je bilo pač prehitevanje. »Na takšna vprašanja ne moreš zares odgovoriti, a obenem si vse to želiš.« V zadnjih dveh letih je razvil vrsto receptov, ki so mu zelo všeč, zato se je odločil, da jih bo zbral v knjigo, kar se mu je zdel pravi naslednji korak. »Želel sem, da knjiga predstavi mene, a da bo obenem zanimiva tudi za bralce. Torej recepti niso preveč zapleteni, kar bi navdušilo le najbolj zagrete kuharje, temveč je narejena tako, da lahko vsakdo skoznjo napreduje.« Na začetku je zbranih nekaj osnovnih receptov, ki pomagajo napredovati do nekoliko zahtevnejših. To so na primer testenine, vaniljeva krema in podobno. »Sledi najobširnejši del z jedmi, ki so mi najljubše in jih rad kuham ter jem doma, zato sem jim dodal osebno noto.« Tudi te lahko po receptih iz knjige pripravi vsak. »Ob koncu pa sem zbral nekaj kompleksnejših receptov za posebne priložnosti. Z njimi je mogoče pripraviti, na primer, zelo dobro večerjo z več hodi tudi v domači kuhinji.« S knjigo je predstavil svoje ideje in napredovanje, prav tako pa si želi, da bi z njo napredovali bralci.
Nov izziv: francoska kulinarična šola
Kulinarika je, kot pravi Bruno Šulman, lahko marsikaj. Je raziskovanje, ko vsakič vidiš sestavino drugače, ali pa igranje z okusi. »Hrana zame ni le gorivo za telo, temveč izražanje in tudi umetnost, če je na zelo visoki ravni. To me zares privlači pri kulinariki. S pomočjo jedi se lahko pogovarjaš z gosti.« Mladi šef je užival v pisanju, a priznava, da ni bilo tako preprosto, kot je pričakoval. »Treba je bilo razložiti postopke dovolj preprosto za nekoga, ki se s kuhanjem ne ukvarja veliko. Časa je šlo precej več, kot ga je videti v knjigi. Zato je nastajala skoraj leto dni.« Je pa zdaj z njo zelo zadovoljen, lepa je in bogata.
Zdaj pride na vrsto nov izziv. »Rad bi se še veliko naučil, zato januarja odhajam za pol leta v Pariz na kulinarično šolo Le Cordon Bleu, in tega se zelo veselim. Program obsega vse vrste jedi, zato bom verjetno cele dneve kuhal.« To je za mladega chefa še ena etapa do cilja, ki bo morda ta, da bo nekoč res odprl svojo restavracijo, iz katere bodo odhajali nasmejani gostje.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 48, 28. november, 2023.
