Če bi kdo sodil le po naslovu predstave, bi bil gotovo prepričan, da je igralec Domen Valič v predstavi pravi žigolo, torej šarmanten, zabaven in duhovit, a kljub temu samo žigolo. A po premieri v KD Šentvid (Ljubljana) lahko trdimo, da je Domen Valič v žigolovih lahkotnih čeveljcih veliko več kot le žigolo, ki moškim razkriva trike in damam govori, kar hočejo slišati. Je namreč leksikon inteligentnih domislic in prodornih misli o ljubezni (»Če ne ljubiš preveč, ne ljubiš dovolj!«) in o sreči (»Sreče se ne išče, ampak deli …«). Žigolo pač razume, kako in kaj je ljubezen, še posebno če se sam do ušes in čez zaljubi v napačno dekle. Lahko vam zaupamo le še to, da tisti s. p. v naslovu predstave ni kratica za samostojnega podjetnika, ampak »se plača«. Predstavo se vsekakor splača ogledati.
Ali sodi vloga žigola v Žigolo s. p. med tiste, ki so vam bolj pisane na kožo od drugih?
Domen Valič: »Mogoče, težko rečem. Vem pa, da še nikoli nisem igral take vloge in da sem jo že težko pričakoval. Vase zagledan prepotentnež brez dlake na jeziku, ki ga ženske obožujejo, je lik, kakršnega še nisem igral. Pravzaprav sem igral zelo drugačne like, ki so bolj zadržani, bolj naivni ali pa zgolj vase zaprti intelektualci. Žigolo mi je tukaj ponudil ogromno igrišče, na katerem se z veseljem igram.«
Kaj vas je žigolo naučil in česa ste vi naučili njega?
»Za zdaj ne vidim, da bi se kaj naučila drug od drugega. Žigolo bo žigolo za vedno, on ni sposoben živeti brez svojih 'pravil', ni zmožen preseči sebe, tako kot se mi pogosto na različnih področjih ne zmoremo preseči. Sam imam zelo razdelano mnenje do ljudi, ki živijo in razmišljajo tako kot on, in se v zasebnem življenju ne družim veliko z njimi.«
Kaj je največji nesmisel življenja?
»Trenutno razmišljam, da je največji nesmisel to, da iščemo ugodje in srečo okrog nas, ko bi jo morali gojiti v sebi.«
