Z dolgoletnim partnerjem, nekdanjim nogometašem Markom Jovovićem, sta namreč svojo ljubezen 16. junija okronala s poroko daleč od oči javnosti, v intimi ožje družine in prijateljev, na čudovitem posestvu Ville Fabiani na Krasu, ki trenutno velja za eno najbolj priljubljenih poročnih lokacij pri nas. Že pred leti je povedala, da bi se še enkrat poročila, še posebej, je pristavila, če najdeš človeka, s katerim se imaš tako rad, kot se imata z Markom. Zato vsaj za njene najbližje poroka niti ni bila takšno presenečenje. »Zame je bil to en tak res čudovit dogodek v imenu ljubezni,« je čustvena. Na poroki so bili vsi trije otroci, ki jih ima Alenka iz zakona z Juretom Koširjem – Alina, Anika in sin Jalen –, kot tudi Markova otroka Luka in Lina. Otroci se dobro razumejo, pravi Alenka, saj so približno enake starosti – od petnajst do dvajset let. Ker so za poroko vedeli le najbližji, se je na njene družbene profile, potem ko je objavila prve poročne fotografije, usula toča čestitk njenih sledilk in sledilcev. Alenka, ki se je včasih profesionalno ukvarjala z manekenstvom, večinoma v tujini, je namreč že zelo zgodaj veliko časa namenjala samoizobraževanju o zdravi prehrani, šport in gibanje pa sta z njo praktično že vse življenje. Šport jo je naučil trdega dela, discipline in vztrajnosti, ki so ji pomagali tudi v težkih trenutkih, ko ni znala stopiti iz začaranega kroga. Vztrajala je ter v športu ponovno našla svoje ravnovesje in pot. Danes ljudi izobražuje o gibanju, vodi vadbe, organizira dogodke in kot vplivnica skuša širiti zdrav življenjski slog na družbenih omrežjih.
Poroka brez bolečih stopal
Tako so ji pred šestimi leti prišli na pot tudi bosonogi čevlji – podarila ji jih je najboljša prijateljica, ki se že leta ne loči od njih. »Ko sem jo gledala v stopala, se mi je zdela kot kakšna žaba. Čevlji so se mi zdeli grozni, pomerila sem jih in pospravila v omaro. Takrat sem bila za svoj videz še vedno pripravljena trpeti in se tlačiti v preozke čevlje. Nosila sem čevlje z visoko peto in se po navadi po eni uri preobula. Če danes pogledam nazaj, ne morem verjeti, kaj si počnemo z obutvijo. Raje se počutimo nelagodno in potrpimo, kot da bi poskrbeli za svoje udobje,« pravi. Zato ni niti malo pomišljala, ko se je za svoj poročni dan odločila za udobje in dobro počutje, ne da bi jo skrbelo, da jo bodo naslednji dan bolela stopala.
Kaj so pravzaprav bosonogi čevlji?
Videti so povsem običajni in zasnovani so tako, da so stopala v njih svobodna – stopalom omogočajo, da se gibajo na enak način, kot če bi hodili bosi. Na pogled so širši od čevljev, ki so jih vajene naše oči, saj sledijo naravni obliki stopal. Še vedno pa nudijo zaščito pred mrazom in podlago, kadar je to potrebno, lahko preberemo na portalu bosenogice, ki sta ga na podlagi svojih izkušenj zasnovali Katja in Tjaša.
Odprl se je nov svet
Ob prehodu na bosonogo obutev se ji je odprl povsem nov svet, pravi. Ko nas je pred tremi leti korona zaprla med štiri stene, je začela svoje vadbe pripravljati »online«. »Copat ne maram in doma sem vseskozi bosa. Treninge sem na začetku izvajala še v športnih copatih, potem pa ugotovila, da se moje telo vede povsem drugače, kadar sem bosa.« Vse več je razmišljala o stopalih, ki jih vse preveč zanemarjamo. Začela je raziskovati, vpisala se je na spletna izobraževanja v tujini in začela nositi podarjene čevlje. Nato je kupila še druge, tretje in četrte, dokler ni na koncu zamenjala vse obutve. Opazila je, da se ji telo pri gibanju postavi povsem drugače, kadar je bosa, veliko bolj je prizemljena, v stiku s podlago, ima boljše ravnotežje. »Stopala so naša baza, edini stik s tlemi. Niso samo neki del telesa, ki ga stlačimo v premajhen čevelj, ampak senzorni organ, preko katerega se odzivajo vsa tkiva v telesu. Vplivajo na ravnotežje, propriocepcijo, torej na zavedanje našega prostora v telesu, amortizirajo sile, ki delujejo na nas. Preko njih dobimo vse informacije o tem, kakšna so tla, nakloni, kako moramo postaviti telo, katere mišice se morajo aktivirati. Če jih damo v nekaj ozkega z debelim, trdim podplatom, dobimo slabe informacije, posledično pa tkiv ne moremo optimalno aktivirati. Fascinantno je, da imamo v enem stopalu 26 kosti, v dveh 52, kar je ena četrtina vseh kosti v telesu. Logično je, da jih je toliko z namenom, torej da se te koščice premikajo, ne pa da jih zabetoniramo v trde čevlje. Če hodimo bosi, hodimo bolj z občutkom in previdnostjo.«
Težave s stopali
Nič čudnega torej, da imamo ljudje ogromno težav s stopali. V zborniku ortopedov je Alenka prebrala, da vsak peti Slovenec obišče družinskega zdravnika zaradi težav z njimi. »Ena najpogostejših je hallux valgus ali deformacija nožnega palca, potem plantarna fascija – močno vezivno tkivo na stopalnem loku, ki ga ne raztezamo, postane togo, rigidno, vleče, zaradi česar lahko nastane trn v peti, sledijo težave z Ahilovo tetivo, ki ni dovolj elastična, mortonov nevron, krempljasti, kladivasti prsti … Vse te težave so povezane s celim telesom. Kadar je stopalo nefunkcionalno in ne amortizira sil, ki delujejo na naše telo, lahko pride do bolečin v kolenu, kolku, ledvenem predelu, tudi v ramenih ali vratu …«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 34, 22. avgust, 2023.
