Trenutno se po Franciji odvija ena najprestižnejših in najznamenitejših kolesarskih dirk, kjer se kolesarji dnevno prebijajo skozi znamenite in slikovite francoske pokrajine – grizejo najbolj strme klance, se z veliko hitrostjo spuščajo in se po ravninah borijo za dragocene sekunde prevlade, ob peklenski vročini. Med najboljšimi na svetu navijamo tudi za tri Slovence – Tadeja Pogačarja, Luko Mezgeca in Mateja Mohoriča. Z mamama prvih dveh smo se pogovarjali, s kakšnimi občutji spremljata svoja fanta.

Marjeta Pogačar: Vsi so zmagovalci!

Marjeta Pogačar, mama kolesarskega asa, ki se trenutno bori za zmago na dirki po Franciji, se nam je oglasila ob progi. Z možem Mirkom in najmlajšo hčerko Vito so čakali na kolesarsko karavano. Tadeja namreč spremljajo že tretje leto in že misel na to, da so domači tam nekje blizu, četudi jih ne vidi, mu daje še več vetra v jadra. »Danes je 37 stopinj v senci, oni pa gonijo na vso silo,« si mama kolesarskega asa niti predstavljati ne more, kakšen napor preživljajo, če že oni, ki čakajo v senci, vročino komaj prenašajo! »Zame so vsi kolesarji, ki se borijo v teh težkih razmerah, zmagovalci,« pravi.

Šport je za otroke pomemben

Marjeta in Mirko Tadeja na kolesarskih tekmah spremljata že od začetka, ko sta s starejšim bratom Tilnom začela kolesariti, saj ju je bilo treba voziti na treninge in tekme. »Dirke so bile krožne, spremljali pa smo jih takrat bolj ali manj samo sorodniki,« se spominja Marjeta, ki ji je bilo od nekdaj všeč, da se otroci ukvarjajo s športom – poleg brata ima Tadej še starejšo sestro Barbaro in mlajšo Vito. »Pri športu imajo družbo vrstnikov, s katerimi počnejo podobne stvari in stremijo k istemu cilju. Fantje so se v klubu spoprijateljili in so ostali dobri prijatelji, v starejših kolesarjih pa so dobili vzornike!« Tadej je bil vedno tekmovalen, se spominja. »Povsod je želel biti najboljši – ko smo igrali človek ne jezi se, med dvema ognjema, tudi ko smo šli v hribe, je želel priti prej kot drugi. Pri vsem, kar ga zanima, pa je vztrajen, zagrizen! Da bo profesionalen kolesar, nam je dejal že v osnovni šoli.« Vendar si Marjeta ni nikoli mislila, da bo zrastel v kolesarskega junaka, ki ga pozna ves svet. Kot deček se je namreč uvrščal med prvih deset, ni pa zmagoval. »Bil je premajhen in toliko lažji od vrstnikov, da jim je bil težko kos. Ampak zaradi tega ni bil preveč razočaran, pač pa se je veselil zmag svojih kolegov!«  

Kolesarstvu predan

Sčasoma je postajal vedno boljši, bolj predan in je svoje želje podredil svojim športnim ciljem. »Zadnjič je svoj rojstni dan, ki ga praznuje 21. septembra, s prijatelji slavil pri dvanajstih letih. Takrat so vedno kakšne pomembne tekme, ampak ker mu je cilj pomembnejši, mu ni bilo težko. Ve, da kot vrhunski športnik ne sme ponočevati, piti alkohola, disciplina je za uspeh namreč zelo pomembna. Predvsem je treba skrbeti za dovolj spanja in zdravo, lokalno hrano. Fanta sta nas že zgodaj poučila o pravilni zdravi prehrani kolesarja, ki se jo je navadila vsa družina. Vedno smo pripravljali svežo. Meso dobimo pri lokalnih kmetih, pa tudi sadje in zelenjavo, kolikor je ne pridelamo na domačem vrtu. Pazimo, da je vse pridelano čim bolj ekološko!«

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 29, 18. julij, 2023.