Postavno Tino Gaber v javnosti poznamo, že odkar se je začela pojavljati na lepotnih izborih in modnih brveh, krasila je tudi naslovnico Jane. Nazadnje je bila pod žarometi zaradi vodenja oddaje Exatlon. Odkar pa je prišla v javnost novica, da je prav ona nova srčna izbranka premierja Roberta Goloba, je zanimanje zanjo velikansko. Nekateri kopljejo samo po intimnih podrobnostih, čeprav je zagotovo pomembneje vedeti, kakšna stališča do pomembnih vprašanj ima oseba, ki se je je že prijel vzdevek “prva dama Slovenije“. Zadovoljni smo, da je Tina prvi intervju po razkritju v javnosti dala prav nam. Prepričali smo se, da je razgledana dama, ki ji ni vseeno, v kakšnem svetu živimo, in se zato tudi sama trudi, da bi ga spremenila na bolje.
Pred dvema desetletjema ste prvič krasili našo naslovnico. Takrat ste bili še v srednji šoli. Ste danes, pri 36, zelo drugačni od tiste mladenke?
Če pogledam globlje vase, je odgovor ne. V biti vedno ostajamo enaki, le izražamo se na drugačne načine. Drži, da nam čas prinese nova spoznanja in veščine, vrednote, posledično spremenimo določene vedenjske vzorce, obračamo svet gor in dol. A kar me je gnalo, osmišljalo in zares delalo živo pred dvajsetimi leti, me tudi danes
Med klepetom ste mi rekli, da si želite verjeti, da se je človeštvo sposobno spremeniti.
Veste, ravno zadnjič sem brala odličen zapis, v katerem se je avtor spraševal, ali se je človeštvo v zadnjih tisočletjih v temeljih res bistveno spremenilo. Kljub velikemu napredku v medicini smo ljudje še zmeraj bolni. Na svetu je osem milijard ljudi, od katerih se jih kar polovica čuti osamljene. Živimo v svetu priložnosti, a hkrati nas tepe revščina. Se res spreminjamo? Morda nas preveč zaznamuje tistih sedem smrtnih grehov (smeh). No, jaz bi optimistično dodala, da zaznavam tudi pozitivne spremembe, za katerimi stoji ogromno ljubezni.
Povedali ste mi, da vas bližnji zaskrbljeno sprašujejo, kako prenašate vse to, predvsem sovražni govor. Ste lahko v situaciji, ko o vas spletni anonimneži pišejo res žaljive stvari, v redu?
V moji glavi so ljudje dobri, imam jih rada. Menim, da smo Slovenci srčen narod. To navsezadnje vedno znova dokazujemo. Znamo stopiti skupaj, pomagati, se nasmejati. Smo brihtni, marljivi in iznajdljivi. Pošteni. Zato ne dovolim, da bi me peščica manj zadovoljnih prepričala o nasprotnem. Seveda to ne pomeni, da me kakšna opazka ne prizadene. Nič me ne zaskeli bolj kot krivica, neresnica. A kako naj bi vstala v nov dan, če bi verjela, da so vsi takšni, da vsemu verjamejo in slabo mislijo? Potem bi tudi jaz v sebi nosila žalost. Ne! Verjamem v dobre ljudi. In ti so v večini.
Tisti, ki na družbenih, pa tudi v kakšnih resnejših medijih udrihajo po vas, verjetno ne morejo zvečer zaspati ob misli, da so pomagali svetu na bolje. Pred časom ste rekli, da ni lepšega kot ta občutek, s čimer se res strinjam. Kaj ni prav to, da se trudiš biti čim boljši, pogoj, da si lahko zadovoljen s sabo?
Ne pomagajo svetu, še manj pa sebi. Pomislite, ko človek udriha po nekom, kako je takrat videti? Je njegov obraz srečen? Ni. Kaj pa, ko nekoga pohvališ, mu pomagaš ali daš dober nasvet? Takrat žariš in kar naenkrat imaš malo več energije. Ne trudim se biti dobra oseba, ker sem tako noro požrtvovalna do drugih, ampak ker s tem osrečim sebe. Nasmejana okolica je le posledica (smeh).
Se boste borili proti sovražnemu govoru?
Ker ravno govorim z vami, naj povem, da lahko po mojem mnenju veliko vlogo pri tem odigrate tudi mediji. Poglejte, bom povedala zelo iskreno: za svoj prvi intervju sem izbrala vas. Ne le zato, ker ste revija, ki sem jo prebirala že kot deklica, temveč ker sem vedela, da se boste držali nivoja. Ni pa povsod tako. Napisati senzacionalen, bizaren, neresničen članek, ki bo privabljal klike, da bo medij privlačnejši za oglaševalce, ni težko. Vzeti stavek iz konteksta in ga prilepiti na naslovnico, je še lažje. In potem vse to še obesiti na druge portale in vsa možna družbena omrežja, kjer se vsujejo žaljivi komentarji – seveda v kombinaciji s troli. Torej s tisočerimi slovenskimi lažnimi, plačanimi profili na družbenih omrežjih. Pa govorim le o eni novici, takih pa je dnevno na stotine. In potem se vprašam, kakšno klimo to ustvarja v državi? Si ljudje tega v resnici želijo? Šokantne, prikrojene, negativne novice, kako je »vse slabo in nič ne štima«? Ne.
Dogovorili sva se, da vaša partnerska zveza ne bo predmet najinega pogovora. Me pa zanima, ali bi se zapletli z vezanim moškim?
Nikoli ne bi gradila sreče na tuji nesreči. Lahko dvomite o vsem, a prosim, o tem nikoli.
Celoten intervju si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 28. 02. 2023. Spletna izdaja je na voljo TUKAJ.
