Katera vaša lastnost vam v življenju najbolj pomaga?

Najbolj mi pomaga to, da se osredotočam na dobro.

Katera lastnost pa vas najbolj moti pri drugih ljudeh?

Kratkovidnost in sebičnost.

Če bi lahko pri sebi karkoli spremenili, kaj bi to bilo?

Bolj kot spreminjanje sebe je zame ključno uravnoteženo življenje. Lastnosti, ki so mi najmanj všeč, namreč največkrat pridejo na dan takrat, ko zase ne poskrbim dovolj (vzkipljivost, črnogledost).

Če bi imeli moč superjunaka, kaj bi spremenili?

Marsikaj. Predvsem pa bi zaščitila in poskrbela za tiste, ki sami zase ne morejo, otroke in živali.

Kakšen je vaš popolni trenutek sreče?

Ti trenutki so zelo raznoliki. Od sreče, ko splezaš na vrh gore in se čudiš lepotam sveta, do prvih korakov, ki jih naredi otrok. Na delovnem področju pa je moja sreča največja, ko mi prostovoljci in ljudje, ki jim pomagamo, povejo, da smo jim spremenili življenje. Takrat je ves trud poplačan.

Kdaj vam je bilo v življenju najbolj nerodno?

Ob tem vprašanju sem se spomnila zabavne zgodbe iz študentskih časov. Doma so mi velikokrat rekli, da vse izgubim – in res je bilo tako. Ko se v prvem letniku študija geografije ni hotel nihče javiti za blagajnika, so izžrebali mene. Zaradi svoje raztresenosti sem bila prepričana, da to ni primerna naloga zame, zato sem šla pred svoje nove sošolce in profesorja ter jim v zadregi sporočila, da naj ne izberejo mene, saj včasih izgubim celo svoje hlače (na treningih sem res včasih pozabila svoje hlače). Ne spomnim se, ali sem se s tem odgovornosti znebila ali ne, so se pa sošolci in profesor dobro nasmejali.

Kako najraje preživljate proste trenutke?

Najraje jih preživljam z družino. Vesela sem, če skupaj raziskujemo svet, potujemo, hodimo v hribe, zadnja leta z možem uživava v raziskovanju sveta ob vodi s kanujem. Zelo rada pa igram tudi odbojko.

Česa vas je najbolj strah?

Če sem iskrena, me je strah prihodnosti, smeri, v katero gremo, strah me je, kako bodo naši otroci. Potrebne so radikalne spremembe, mi pa se pretvarjamo, da je vse v redu. Zdi se mi, da nam svet razpada pred očmi, mi pa nismo pripravljeni ničesar spremeniti. Bojim se zloma ekosistemov, posledične izgube biodiverzitete, ektremizmov, ki se v času krize še okrepijo. Kljub vsemu pa rada pogledam na stvari še iz drugih zornih kotov. Iz razsežnosti vesolja ... milijoni let bodo planet Zemlja zacelili in razcvetelo se bo novo življenje. Z vidika same sebe pa ne želim zapadati v nemoč. Aktivna bom do konca. Sama želim biti sprememba, ki jo želim videti v svetu. V prostovoljskem centru, ki ga vodim, soustvarjam prijaznejši svet solidarnosti, harmonije v različnosti. Tu živimo in se učimo živeti v bogastvu odnosov in tega, kar lahko damo drug drugemu. Vsakodnevno izvedemo okoli tri prostovoljske akcije, v katerih bodisi pomagamo ljudem v stiski, različnim organizacijam, ki delujejo za dobro lokalnega okolja, ali pa podpiramo okolju prijazne projekte. Ob vsem tem ustvarjamo prostor, v katerem lahko vsakdo prispeva znanje, skupaj rastemo. Verjamem, da se spremembe lahko začnejo med ljudmi in od tam širijo. Upam, da se lahko ustrezne vrednote razširijo dovolj hitro, da še rešimo, kar se rešiti da.

Kaj je bila najboljša stvar, ki ste jo v odraslosti spoznali o sebi?

Odraslost me je osvobodila. Svet otroka je majhen, zaprt. Izhajam iz družine ločenih staršev, zato je bil moj svet mnogokrat manj svetel, kot bi lahko bil. V odraslosti sem spoznala, da je sedaj na meni, da ustvarim svojo novo realnost, zacelim rane iz otroštva, odpustim in se iz vsega nekaj naučim. Vedela sem, da bo šele tako lahko moje življenje drugačno. Tej poti sem posvetila skoraj celotna dvajseta leta svojega življenja. Zato sem tudi dokončala študij zakonske in družinske terapije. Sedaj znanja, ki sem jih pridobila, uporabljam tudi za opolnomočenje prostovoljcev v našem centru.

Kaj si štejete za največji dosežek v življenju?

Največje zadoščenje čutim, kadar mi prostovoljec pove, da mu je njegova prostovoljska izkušnja spremenila življenje, da je zaradi nje boljši človek. Ali pa kadar nam ljudje povedo, da so naš trud in delo v različnih projektih resnično prinesli spremembe ali pa bili navdih za nove projekte.

Kaj bi v svojem življenju spremenili, če bi imeli še enkrat 20 let?

Sem človek, ki ničesar ne obžaluje. Vse, kar sem storila, sem storila najbolje, kot sem znala. Prav vse, kar sem v življenju doživela, mi je pomagalo, da sem danes nekoliko modrejša.

Katera stvar vas najbolj razjezi?

Sebičnost.

Kako pa se potem najhitreje pomirite?

Rečem si, dihaj, Petra. Tudi sprehod in pogovor pomagata.

Kdo je največja ljubezen vašega življenja?

Moja družina.

Za kaj lahko potrošite največ denarja?

Za potovanja (ki so po navadi v slogu raziskovanja/kampiranja in tudi prostovoljstva), sicer pa živim res skromno in ne zapravljam za materialne stvari.

Katera znana svetovna osebnost je vaš vzor?

Pedro Opeka. Ko bom starejša, se mu morda pridružim na Madagaskarju.

Kaj vam daje energijo za življenjske podvige?

Moje vrednote in prepričanje, da se je zanje vredno boriti.

Kakšen je vaš življenjski moto?

Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.

Revija Janašt. 40, 4.10.2022