Ko jih obiščemo v ordinaciji, je mala asistentka, ki živahno maha z repkom, že pripravljena na delo. Njena lastnica Ksenija jo nežno položi v naročje deklice na zobozdravniškem stolu, ta pa roke hvaležno zakoplje v toplo psičkino dlako. Božanje deklico pomirja in zobozdravnica lahko opravi pregled.
Nekaj novega. Tina Lužnik je kar nekaj let delala v javnem zobozdravstvu, vendar je iz leta v leto bolj ugotavljala, da je ta sistem zanjo preveč tog in omejen. Bolj ko se je ob svojem poklicu dodatno izobraževala, bolj je ugotavljala, da mora na svoje. Naredila je namreč šolo za terapevta masaže tuina, akupunkturo, ima znanje tradicionalne kitajske medicine, zanimajo jo ajurveda, zeliščarstvo, tradicionalni pristopi k zdravljenju telesa in uma, hkrati pa prepletanje teh znanj s sodobnimi medicinskimi pristopi. Za vsakega pacienta si rada vzame čas, se z njim pogovori, vzpostavi medsebojno zaupanje in prilagodi zdravljenje vsakemu posamezniku glede na njegovo stanje, česar v javnem zdravstvu ni mogla, saj za to ni bilo časa. Na začetku julija je tako odprla svojo ambulanto Trinniti, v kateri bo lahko uporabila sva svoja znanja, odprta pa je tudi za vse ideje, ki bi ljudem zmanjšale strah pred zobozdravnikom. Tako ni dolgo pomišljala, ko se je nanjo obrnila Ksenija Božak z zamislijo, da bi njena terapevtska psička Tili pomagala otrokom do boljše izkušnje pri zobozdravniku. Da Tili nanje res dobro vpliva, bi znali povedati otroci iz osnovne šole Dob pri Domžalah, saj psička enkrat na teden preživlja čas z učenci prvega oziroma drugega razreda.
Kako je Tili postala terapevtski pes. »Svojim učencem sem pred leti zaupala, da bi rada imela psa,« začne svojo pripoved Ksenija, učiteljica matematike in fizike. Pomagali so ji ga iskati, in ko ga je končno dobila, so ga otroci seveda želeli videti. »Takratna ravnateljica Barbka Drobnič mi je dovolila, da Tili pripeljem v šolo. Ko je videla otroke cele šole pred mojo učilnico, mi je rekla, naj pridem pozneje v njeno pisarno.« Ksenija se je ustrašila, da je storila kaj narobe. A ravnateljica je bila nad psičko tako navdušena, da je učiteljici predlagala, naj bo to šolski terapevtski pes. Spodbudila jo je, da sta se s Tili prijavili na enoletno šolanje za psa terapevta pri društvu Ambasadorji nasmeha. Tili je vmes, pri šestih mesecih, sicer zelo zbolela, njeno življenje je viselo na nitki. Imela je zahtevno operacijo, potrebovala je transfuzijo krvi, a je preživela. Zato je bila Ksenija še bolj prepričana, da morata pomagati drugim, ker so tudi drugi njima. Enkrat na teden je torej Ksenija s Tili v prvem oziroma drugem razredu. »V dogovoru z učiteljico načrtujeva pouk s psom. Učenci novo snov spoznavajo preko psa. Tili tako vključiva v učni proces.« V drugem razredu pa je v veliko pomoč pri branju. »Otroci imajo poseben bralni kotiček, kamor se skrijejo in berejo Tili. Žival jih ne obsoja in popravlja, zato se njihovo branje izboljšuje iz tedna v teden.« Psička jim tudi pomaga izražati najrazličnejše stiske.
Več v reviji Jana, 30.8.2022
