»Poskušam ga prepričati, naj z ljudmi deli tudi svoje rane, pa znanje in modrosti, naj jim vlije optimizem in jih opogumi za življenje. To ljudje danes potrebujejo in to Martin zelo dobro zna. Kadar hoče, seveda,« se Maya hudomušno nasmehne med našim pogovorom po Martinovem jutranjem treningu. Ultramaratonec, ki je svojo poklicno pot začel kot učitelj kitare, namreč z rednim treningom in zdravo prehrano ohranja svojo telesno kondicijo in zdravje za svoje cilje.
Med filmom se je razjokala. Maya, ki sebe slikovito opiše kot »radoveden, zahteven, razmišljujoč, hkrati pa zelo empatičen in optimističen multipraktik, ki verjame v ljubezen in vse dobro«, je zadnje čase motivacijska govornica in avtorica treh knjig o vilinskih simbolih. Zato večina ljudi ne ve, da je bila njena poslovna pot pred tem desetletje povezana z vodenjem in s financami. »Imam pa še precej certifikatov – praktičarka hipnoze, mediacije, NLP-coach ..., ki sem jih pridobivala iz želje po znanju, po drugi strani pa v prepričanju, da bom dovolj dobra šele, ko bom osvojila vso modrost sveta.« Martina si je želela spoznati od trenutka, ko se je zjokala nad njegovim filmom Big River Man. »Spraševala sem se, kaj se človeku dogaja v glavi, da zbere moč za take podvige, kaj ga žene, da to sploh počne. Zame je bil navdih. Ko so se mi v življenju podirale stvari, sem si rekla: Če zmore Martin, bom tudi jaz!« Seveda pa se ji takrat niti sanjalo ni, da se bosta njuni življenji prepletli.
Vesolje ima boljšo domišljijo kot mi. Ko je leta pozneje potrebovala prepoznaven obraz – povezan z vodo, saj se je dogovarjala z multinacionalko, ki bi na svoji vodi imela vilinske simbole, se je spomnila, da bi bil Martin za to odličen! Težava je bila le, da je tedaj živela v Torontu, on pa v Ameriki, kako naj bi se sploh srečala? »Mi obračamo, življenje obrne, in kar nam je namenjeno, pride na našo pot. Vesolje ima boljšo domišljijo kot mi …« se smeji Maya, saj je Martina čez dve leti srečala tam, kjer se ga je najmanj nadejala. Neurejena se je odpravila na jutranjo kavico k prijateljici, ki ima podjetje za prodajo prehranskih dopolnil, in k njej je nenapovedano prišel Martin. »Pred redko kom imam tremo, pred njim sem jo pa imela,« priznava. Kljub velikim pričakovanjem je bila nad njunim prvim srečanjem razočarana. »Zdel se mi je vzvišen gospod, pri katerem se vse vrti okoli žensk in denarja. Ko sva se čez kakšen mesec dobila na kosilu, je bil pogovor med nama popolnoma drugačen.« Martin ji je dovolil vstopiti v njegov svet. Bil je preprost in odkrit, kar je nanjo naredilo velik vtis. »Takrat mi je govorila nekaj o vilinskih simbolih,« se spominja Martin. »Nisem vedel, kaj to sploh je, ko mi je na roko zavezala zapestnico za srečo.« Ko ga je nekoč pozneje vprašala, ali ve, kaj mu je navezala na roko, je rekel, da nekaj za energijo. »V to verjamem. Škodit ne more! Vem, da delaš dobro za ljudi, zato te bom vedno podprl. Pa še luštno se nosi in nič me ne moti, ko plavam.« Vse odtlej jo nosi na levi roki in verjame, da ga ščiti in uničuje negativno energijo.
Več v reviji Janašt. 29, 19. 7. 2022
