Med dopustom v svoji rojstni domovini Hrvaški je z družino obiskala tudi Slovenijo, domovino svojega očeta, ob izidu svoje življenjske zgodbe z naslovom Drži se! Medtem ko je bila sama zaposlena z intervjuji, so mož, otroci in sinovo dekle brezskrbno pohajkovali po prestolnici. »Sinovi punci Sarah smo želeli predstaviti najlepše kotičke Hrvaške – Dubrovnik, Zadar, Split, ona pa se je zaljubila v Ljubljano in sinu dejala, da če se bo kdaj preselila, se bo v Ljubljano,« je smeje se povedala ob našem srečanju, kjer nam je zaupala svojo zgodbo.

Bila sem povsem na tleh. Vse, kar počne, pravi – od videov, knjige, turneje po Ameriki, dela zato, ker želi pomagati ljudem – takšne vsebine si je tudi sama želela, ko se je znašla na dnu, pa jih ni bilo. »Takrat, po ločitvi pred šestnajstimi leti, sem imela občutek, da sem zaradi tega zelo slaba mama. Mnogi so mi rekli, kako se sploh lahko ločujem, ko pa imam tako majhna otroka. Sama pa sem vedela, da ta zakon ni zdrav zame, in čez leta se je pokazalo, da sem naredila prav. Kljub temu pa sem se v sebi počutila grozno. Živeli smo v eni sami sobi, otroka sta spala v postelji, jaz pa na tleh, saj za dodatno posteljo nisem imela denarja. Bila sem v takšnih finančnih težavah, da nisem vedela, kako bom nahranila otroka. Poleg tega sem bila še depresivna. Mislila sem si, da si otroka zaslužita boljšo mamo, kot sem bila jaz.« Pozneje, ko se je že malo postavila na noge, je še vedno razmišljala o tisti Kristini in občutkih, ki jih je takrat imela kot mama. »Ne želim, da se kdorkoli tako počuti, kot sem se jaz, zato skozi humor v svojih zgodbah govorim o svojih težavah in izkušnjah, da bi se nekdo, ki doživlja podobno, počutil vsaj malo manj osamljen.« Ljudem bi rada odprla oči, da slab dan, mesec, leto, tudi par let ne pomeni slabega življenja. Odprto se loteva tudi tem, povezanih z duševnim zdravjem. »Sram nas je govoriti o svojih občutkih. Tudi mene je bilo. Nikogar ni bilo ob meni, ki bi rekel: tudi jaz imam težke dni, nisem popolna mama, te popolnoma razumem, da biti starš včasih le ni tako zelo lahko …« Zaradi tega se je počutila zelo osamljeno. Pred prijatelji se je sprva pretvarjala, da je vse v redu. »Bala sem se, kaj si bodo mislili o meni, če bodo izvedeli, da sem depresivna in kako sovražim samo sebe. Ko pa sem z nekaterimi odprto spregovorila, se nihče ni mogel poistovetiti z mano.« Ker je bila ločitev precej dramatična, ni imela energije, da bi se na sodišču pogajala za preživnino, poleg tega pa pravi, da tudi oče otrok ni imel prav veliko denarja. Zato se je morala znajti po svoje. Otroka sta bila z očetom ob vikendih, da je ona lahko ta čas delala. Čeprav je po poklicu igralka, je v Los Angelesu, kjer živi in kjer bi bili vsi igralci, zaradi tega težko upati na službo v doglednem času. Vedela pa je, da bo z delom natakarice najhitreje prišla do denarja, tudi zato, ker so napitnine velike, delala pa je v dragi restavraciji. »Zaslužila sem za stanarino in osnovne življenjske potrebščine.«

Več v reviji Jana št 28, 12.7.2022