»Nagrade sem res vesela. Še posebej ker sem vse, od začetnih del v vinogradu do končnega izdelka, steklenice penine, za katero so me nagradili, naredila čisto sama. Pridelava grozdja sorte chardonnay je bila eksperiment za diplomsko nalogo na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Raziskovala sem, kako z različnimi zelenimi deli v vinogradu lahko vplivaš na kakovost grozdja, primernega za pridelavo penin. Tako sem v delu domačega vinograda pridelala grozdje različnih obravnavanj in se po prvi fermentaciji v sodih odločila za najboljšo linijo, iz katere sem kasneje pridelala penino po stari klasični metodi, kar pomeni, da je druga fermentacija potekala v steklenicah.«

Po treh letih zorenja jo je nedavno brez pričakovanj poslala na ocenjevanje. Zelo je bila presenečena, ko je izvedela, da je osvojila zlato medaljo. »Penini manjka še nekaj let, da bo v pravi kondiciji, razvila poln in poseben okus, kakršnega si želim in kakršne možnosti za to ima. Vendar sem zelo zadovoljna, da je tudi strokovna komisija potrdila, da sem na pravi poti,« je povedala Meta, ki je tik pred trgatvijo in zagovorom diplome.

Neločljivo povezana z naravo. Ljubezen do narave ji je bila položena v zibelko. Njen dedek je bil v svojem času eden največjih strokovnjakov na področju vinogradništva in vinarstva v Gornji Radgoni in širše. Njegovo ljubezen do vina je nadaljeval sin Jernej in z izgradnjo nove kleti, posvečene pridelavi penin, nadgradil očetovo delo. Pri tem mu je stala ob strani žena Valerija, s katero imata tri otroke – najstarejšega Valensa, Meto in najmlajšo Tinkaro. Z leti je hiša zrasla v petnadstropno klet ter prekrasne prostore za degustacije, dogodke in poroke, kjer se zbirajo ljubitelji žlahtne kapljice od blizu in daleč.

»Meto je od nekdaj vleklo v vinograde. Spominjam se, kako smo jo nekega sončnega dne v njenih predšolskih letih iskali in klicali. Zaman, preprosto je izginila. Ne da bi komu povedala, si je na glavo poveznila slamnik, vzela s seboj rafijo za povezovanje trte in izginila v vinograd, ne da bi ji kdo naročil, kaj mora delati. Tako rada je imela naravo in vinograde,« pripoveduje Valerija, Meta pa doda, da je bila od malega v stiku z vinom. »Nikoli ni bilo prepovedano, vedno na mizi, celo otroci smo lahko poskusili kakšen požirek. Ko sem videla starše, kako spoštljiv odnos imajo do njega, sem ga sčasoma dobila tudi sama in hitro ugotovila, kakšno je dobro vino. Kot vinska kraljica sem se z velikim veseljem trudila za sloves slovenskega vinogradništva in vinarstva, vinorodne dežele Slovenije in širjenja kulture pitja vin,« pove.

Njeno ljubezen do vina so prepoznali v evropskem redu vitezov vina, ko so jo sprejeli medse kot prvo assesorin v Sloveniji in med prvimi v Evropi. Njena naloga je, da širi kulturo pitja vin.

Vinarka nove dobe. Razganja jo od mladostne vihravosti in novih idej. Nikoli ji ni bilo težko poprijeti za delo. Morda tudi zato, ker je doma niso silili, temveč le spodbujali. Z veseljem je šla v klet, pa v gorice, zato je bila tudi izbira študija vinogradništva in vinarstva logična. Zdaj je tik pred zagovorom diplome, z nagrado za svojo penino, ki si jo vsi želijo poskusiti, njej pa se zdi škoda odpirati steklenice, preden se bo do konca razvila. Željna je novih izzivov, pa tudi dokazovanja znanja. »Želim si modernejših pristopov k vinarstvu. Dobro poznam klasične metode pridelave penin, želim dati svežino, elan, se približati mladim, jih ozaveščati, da ni vseeno, kaj pijejo, naj posegajo po kakovostnih vinih, peninah. Da sladkor ni merilo za kakovost vina. Bolje je piti suha vina, v katerih lahko prepoznavaš okuse in lastnosti sort ter postajaš zahteven ljubitelj vin. Hvaležna sem staršem, da so me vedno podpirali, obenem pa pustili, da sem samosvoja,« pravi Meta, za katero je 24 ur na dan premalo za vse, kar jo zanima in bi rada počela. Pomembno se ji zdi, da se ima pri tem fino in da vse dela z užitkom, opravljeno delo pa je samo posledica. Tako s svojo nalezljivo dobro voljo, komunikativnostjo in pozitivno naravnanostjo povezuje ljudi. Zato bo tudi na letošnji trgatvi, ki se začenja v kratkem, kljub trdemu delu odzvanjal njen zvonki smeh.

Več v reviji Zarja Jana, št. 37, 14.9. 2021