Klementina Tement je mamica dveh otrok, zato smo ta pogovor prilagajali njenim obveznostim. Kar takoj je povedala, da jesenske sezone, kakršne so sicer vajeni obiskovalci, letos v vrtnariji Tement ne bo.
»Rojstvo drugega otroka nam je letos polepšalo marec in tako kot ob prvorojenki smo v tem času naredili načrt za obnovo večjega dela vrtnarije. Dela zahtevajo svoj čas in predvsem prazen prostor, zato je to idealna priložnost. Razen bučomata pred vrtnarijo in slamnatih obročev do pomladi ne bomo imeli v ponudbi nobene druge stvari. To je tudi priložnost za vso družino, da se po resnično delavni sezoni poveže in poišče čas zase.«
Hortikulturo in vrtnarstvo je Klementina vzljubila že kot deklica, saj so se njeni starši pred več kot četrt stoletja odločili, da bodo ustanovili družinsko vrtnarijo.
Življenje z nekaj tisoč rastlinami. Življenje družine je bilo vedno odvisno od narave, s tem pa tudi od dela v vrtnariji. »Prilagajamo se letnim časom, ki jih spomladi prehitevamo, in živimo skupaj z nekaj tisoč rastlinami. Ker smo v Sloveniji ena večjih vrtnarij z lastno vzgojo, zgodnji spomladanski meseci pri nas prinesejo precej daljše delovnike od običajih. Sezonsko delo je tisti manj hvaležni del. Ker vzgajamo rastline sami, vsaj za tri mesece prehitimo letne čase.«
Več kot sedem mesecev na leto so v vrtnariji od pete ure zjutraj do poznih večernih ur. »Naša hiša, vsi mi, naše puhaste in pernate živali, psički Luna in Dilma …, vse je tukaj ob vrtnariji. Okoli nje se vrti naše življenje,« pripoveduje Klementina in poskuša pojasniti, kako usklajuje delo in družinsko življenje. »V vrtnariji zdaj delujeta dve generaciji. Ko se vse te misli in izkušnje povežejo v delovni načrt, nastane naš zeleni prostor na hribčku v Dvorjanah. Vsak član prispeva nekaj svojega. Za nas je značilno, da smo vedno polni svežih idej, da tesno sodelujemo s stroko tako v Sloveniji kot po vsej Evropi, od koder prihajajo naši partnerji, zato v vrtnariji vedno nekaj spreminjamo, dodajamo, se prilagajamo in sledimo svojim občutkom. Delamo in živimo to, za kar imamo znanje in izkušnje, in počnemo to, kar nas vsak dan znova osrečuje. Edino pravilo v našem zelenem poslu je, da ostajamo zvesti sebi.«
Delo, ki je veselje. Klementina je vrtnarijo z družbenimi omrežji približala mlajšim generacijam. Prizadeva si za to, da vse več nasvetov in utrinkov iz življenja v vrtnariji in na družinskem vrtu na družbenih omrežjih deli z vsemi tistimi obiskovalci, ki sicer ne živijo v njihovi neposredni bližini, a ves čas ostajajo njihovi zvesti kupci.
Obiskovalci se namreč ne navdušujejo samo nad čudovitimi rastlinami, ponudbo in prijaznostjo, temveč tudi nad prepletanjem osebnega življenja družinskih članov s poslom, nad spontanostjo in prijetnim vzdušjem v tej sodobni vrtnariji. Jasno je, da vse družinske člane to delo izredno veseli in da je vrtnarija pravzaprav njihov družinski zaklad. Otroci se igrajo, po vrtnariji se sprehajajo psi, kokoši, pavi …
Svoje vrtove in celotno zeleno posest z vsemi živalmi enkrat na leto ponudijo na ogled tistim, ki jih to zanima. Kot pravijo, naredijo nekakšno prav posebno pot po vrtnariji in vseh njihovih vrtovih – zelenjavnih in okrasnih.
»Otroci uživajo med svobodnim raziskovanjem tega našega zelenega raja in prav užitek jih je opazovati med zelenjem ter cvetjem; tako živahne in razigrane v zdravem življenjskem okolju.«
Mlada, a suverena oblikovalka vrtov. S krajinsko arhitekturo se Klementina ukvarja v mesecih, ko je v vrtnariji konec spomladanske sezone, in pozimi. Vrtovi se namreč večinoma zasajajo zgodaj spomladi ali jeseni. Takrat se rastline najlepše vrastejo in pripravijo za naslednjo sezono.
Več v reviji Zarja Jana, št. 37, 14.9. 2021