Seveda za njeno delo in njene kreacije ni dovolj superlativov, imam pa čisto svoj spomin na Marjeto Grošelj, in sicer z mestnega avtobusa, s katerim sem se iz študentskega naselja vozila na fakulteto. Najbolj sem si zapomnila njene naličene oči. Ob tem se sedaj prešerno zasmeje in doda, da se že od nekdaj liči po svoje. Četudi bi trendi narekovali drugače, bi ona ohranila svoj način senčenja oči. Ko jo vprašam, ali je v teh letih spoznala, da je glede nege kože počela kaj narobe, samo odmahne z roko, češ da se pač vse življenje učimo. »Zdaj se posebej rada družim z mladimi in učim od njih. Zelo rada se pogovarjam z njimi, toliko vsega vedo in te tudi malo brcnejo, da ne vzdihuješ samo za starimi časi – greš naprej, ne da se nenehno oziraš nazaj.«
Negovalni obredi. Pri negi kože nikoli ne popušča le pri enem: odstranjevanje ličil pred spanjem in nanos kreme. To bi storila tudi, če bi prišla domov ob treh zjutraj. »To je pomembno, je osnovna nega, kamor pri meni sodi tudi obrazna maska ob nedeljah zjutraj. In medtem vedno počnem kaj drugega, čeprav bi morali z masko praviloma ležati. Ampak to pač ni v mojem stilu. Glede maske ne kompliciram, nimam posebnega recepta zanjo, saj si je ne pripravljam sama, ampak jo najdem v trgovini. Pri tem poslušam strokovnjake – tudi tiste v prodajalni.«
Strokovnjaku je prisluhnila tudi pri treningih za moč, ki se jih je načrtno lotila med lansko karanteno, ko si je lahko tudi čez dan vzela čas za učenje pravilnih gibov ter vadbe z utežmi in lastno težo. »Moji treningi za moč, ki jih izvajam dvakrat na teden, so precej resni, vadim pa pod budnim očesom sina Gašperja, ki kot 'lifestyle coach' skrbi za zdravo življenje ljudi.«
Ne bodite prezahtevni. Za svoje zdravje in kondicijo pa ne skrbi samo z vajami za moč dvakrat na teden, za katere je spoznala, da so res pomembne, temveč vsak dan izvaja tudi jogo in hodi. Pri takem gibalnem režimu vztraja že več let. »Ni vedno lahko, ampak je vredno. Moja motivacija je jasna: boljše počutje. Poleg njega je tu še zmogljivost, oboje je nedvomno občutno in merljivo, to postane način življenja, nekakšen 'naravni tok'. Slednji seveda včasih potrebuje manjšo spodbudo. (smeh) Včasih tudi združim prijetno s koristnim – če vreme dopušča, grem na delo z veseljem peš.«
Je to torej skrivnost njene vitalnosti, da je videti ne samo dobro, temveč izjemno? »Kaj pa vem, vsak ima svojo pot in niti dve nista enaki. Zagotovo je tudi nekaj sreče, saj lahko nekdo denimo vse dela prav, a ga kljub temu telo izda prekmalu ... Del je verjetno povezan tudi z vadbo, pa morda s tem, da verjamem, kako je večina naših vsakdanjih skrbi, gledano na daljici življenja, res nepomembna. Zaradi preteklih dogodkov, ki jih ne moremo spremeniti, se ne izplača izgubljati sedanjega trenutka, prav tako ne zaradi prihodnjih skrbi in strahov, ki se sploh še niso uresničili. Preprosto skušam iti naprej in sem hvaležna, da mi je to za zdaj še omogočeno.«
Več v Zarji Jani, št. 29, 20. 7. 2021