Glede na vse našteto je gotovo med tistimi, ki so najbolje opremljeni za nalivanje čistega vina glede stanja konopljarstva v Sloveniji. To je brez vsakega dobrega razloga tako porazno, da je prav težko verjeti. Že pred več kot petimi leti smo v Zarji ustreznim ministrstvom posvetili odo z naslovom Šalabajzerstvo ali veleizdaja? Odtlej do danes je šlo očitno samo še na slabše.
Med prebiranjem vaših dopisov o stanju konopljarstva v Sloveniji so mi šli lasje pokonci. Oziroma bi mi šli, če bi lahko. Je sploh možno, da bi se v manj kot petih letih pridelava prepolovila?
To, žal, drži. Od leta 2015 do 2019 so se obdelovalne površine z okrog 500 hektarjev skrčile na okrog 250 hektarjev. Panoga je kolapsirala, medtem ko je v istem obdobju EU pridelavo konoplje početverila.
Mojbog. V Gospodarskem združenju CANNAGIZ ste sicer oktobra bili plat zvona in odločevalce pozvali k takojšnjemu ukrepanju. Se je vsaj odtlej karkoli premaknilo?
Je, in to na slabše. Oktobra smo v nagovarjanje javnosti vložili velike napore, ker smo skušali vsaj za silo rešiti sezono 2021. Če bi se do decembra uredilo vsaj najbolj pereče, bi nam morda celo uspelo. Ampak ne. Bistveno pozneje, kot bi bilo za nas še uporabno, je ministrstvo za kmetijstvo sicer res pripravilo nov predlog o gojenju konoplje in maka, a žal je vsega obžalovanja vreden in razkriva perečo problematiko pomanjkanja strokovnih kompetenc odgovornih v državni upravi.
Na kakšen način?
Že iz same dikcije ministrstva veje tako nepoznavanje osnov panoge, da ga najbrž ne bi bilo lahko potvoriti. V nasprotju z ministrstvom za zdravje, ki po naši oceni precej dobro pozna področje in o konoplji namenoma zavaja tako javnost kot državni zbor.
Na kakšen način novi predlog poslabšuje položaj slovenskega pridelovalca industrijske konoplje?
Tako, da uvaja še dodaten pravilnik o propagacijskem materialu. Ta ne bi bil v domeni ministrstva za kmetijstvo, temveč uprave za varno hrano, kjer prav tako nimajo osnovnih uvidov v panogo, zato tudi njihov predlog o propagacijskem materialu ne zdrži osnovne trezne presoje.
Dodali naj bi torej še en birokratski filter …
… ki bi v praksi povsem in dokončno onemogočil konopljarstvo v Sloveniji.
Kolikor razumem, je najbolj problematično, da malemu pridelovalcu pravilnik de facto še vedno onemogoča sajenje potaknjencev oziroma sadik, ki je za moderno konopljarstvo ključno.
Tako, sajenje potaknjencev bi po novem omogočili samo posebej certificiranim pridelovalcem pod neverjetno ostrimi pogoji, kar bi v najboljšem primeru vodilo v monopol, ki bi v prvi sezoni propadel. Predlog je v resnici tako absurden, da je tragičen prav vsak davkoplačevalski cent, ki je bil potraten za njegov nastanek. Obenem pa sploh ne naslavlja vprašanja o vsebnosti THC. Ta je ključna pri hektarskih donosih. Vsaka dodatna dovoljena desetinka (0,1 odstotka) vsebnosti THC v praksi pomeni od 30 do 50 odstotkov višje hektarske donose CBD in drugih kanabinoidov. Za povrh dajejo konoplje z višjo vsebnostjo THC tudi višje donose vlakna in semen. Kako naj slovenski kmetje vendar konkuriramo?
Že tako imate precej hud hendikep zaradi tradicionalne majhnosti slovenskih kmetij.
Seveda. A Avstrijci, recimo, imajo podobno razdrobljenost kmetij, pa so s konopljo vseeno obogateli, mi bomo pa propadli – vsaj če bo državi uspelo izsiliti svoje absurdne predloge. Zakaj? Ker so znali oni pridelovanje ustrezno regulirati. Veste, koliko naših pridelovalcev iz Prekmurja, Koroške in Štajerske je šlo v zadnjih letih čez mejo in svoj biznis preneslo v Avstrijo? Veste, koliko davkov je na ta račun izgubila slovenska država?
Več v reviji Zarja Jana, št. 19, 10.5. 2021
