No, pa za začetek priznajta, kateri nosi hlače pri vaju?
Romana:Lojze, včasih tudi jaz, ampak imam rajši krila in oblekice! (smeh) Všeč mi je, da za moške reči poskrbi Lojze, ženske prepusti meni, se pa skoraj o vseh odločitvah pogovarjava in super je, da je Lojze lahko moški, meni je to zelo všeč, ker potem lahko sama živim v ženski energiji.
Lojze:V najinih 35 letih zakona sva si nekako spontano razdelila vloge: Romi boljše kuha, jaz se raje ukvarjam z žarom, kotličkom in podpeko, Romi se zna bolje organizirati in vzdrževati red v hiši, jaz imam več veselja z vrtom, jaz malo bolj obvladam tehnični vidik računalnika, ona je boljša na družbenih omrežjih itd.
Kateri je pobudnik »akcije«, kateri predlaga, kam gresta na predstavo, kam na večerjo, izlet?
Romana:Kar se gledališča tiče, sem jaz strastna pobudnica. Izjemno uživam v dobrih predstavah. Lojze me rad spremlja in potem debatirava. Njemu so sicer bolj všeč klasične predstave, jaz pa sem odprta tudi za drugačne, provokativne. Vidim tudi režiserjeve detajle, kreativnost igralcev, gib ..., res me gledališče napolni. Glede idej za dobre koncerte, restavracije in kulinariko pa imava oba dober nos in tudi za izlete. Včasih Lojze, včasih jaz navrževa idejo, Lojze se glede hribov meni prilagaja, ve, da imam rada krožne poti, lepe razglede, malico na lepih lokacijah ... Sva pa oba vedno zelo sproščena in skoraj vedno nama prihajajo naproti lepe in zanimive reči ter ljudje, ki jih nisva načrtovala. To nama je obema všeč – improvizacija.
Lojze:Za kakšne večje podvige in daljše izlete premorem malo več korajže, Romana pa ima idejo za skoraj vsak dan. Oba sva gurmana in rada dobro jeva in pijeva. Rada raziskujeva in spoznavava nove vinarje, dobre restavracije in kmečke turizme, pa tudi nove kraje, galerije, gledališča, koncerte.
Kako se je pri vaju zgodila zaljubljenost in kako ljubezen?
Romana:Takoj, ko sva se srečala, sva si bila všeč in sva se zaljubila. Bilo je na koncertu, ko je Lojze prišel ravno s študija v Ameriki v Privškov orkester RTV Slovenija, igral je pozavno, mene pa je Privšek povabil kot mlado nadarjeno pevko, da zapojem z njimi. Šli smo v Celje. Na poti nazaj smo se z glasbeniki že hecali, da se bova poročila in da nama bo na poroki igral orkester. Prav to se je zelo hitro tudi zgodilo. Marca sva se spoznala, decembra že poročila. Verjetno se še ne bi, če ne bi bilo dete na poti. Kakšna sreča se nama je zgodila s Kristijanom. Zaljubljenost je trajala zelo dolgo, več let, 15, 20 …, še zdaj občasno čutim zaljubljenost, in to mi je všeč, da je najin odnos živ. Hvaležna sem za ljubezen, da sva se srečala z Lojzetom. Ni vedno preprosto ohranjati trden partnerski odnos, a vedno po nevihti zmaga tisti prelep občutek, da imam ob sebi prijatelja in zaveznika, ki me ima rad. Zmaga ljubezen.
Lojze:Zaljubljenost na prvi pogled je bila zelo močna. Ljubezen pa še kar traja …
Več v reviji Zarja Jana, št. 47, 24. 11. 2020
