Napisali ste javno pismo, komu je namenjeno? Zakaj ste ga napisali? Kaj ste želeli sporočiti, koga nagovoriti?
Pismo je bilo namenjeno prebivalcem Slovenije, poskusil sem jih malo drugače informirati o resnosti situacije in o obdobju, ki je pred nami. V pol leta smo se zelo dobro naučili opazovati ta virus, zato je situacija, v katero gremo, do neke mere predvidljiva. S tem pismom nisem hotel povzročati nikakršnih stisk, ampak povedati, da bo ob sodelovanju vseh skupaj tudi ta situacija povsem obvladljiva.
Napisali ste, da zdravniki lahko pomagate samo toliko, kolikor vam pomaga skupnost, ki stoji za vami. Koga ste mislili s tem?
Vse ljudi v Sloveniji, slehernega prebivalca, ki z majhnimi dejanji, kot so nošenje mask, razkuževanje in umivanje rok ter fizična distanca, lahko pripomore največ k reševanju življenj, k ohranjanju služb, k ohranjanju delovanja šol, logistike države in vsega, kar sodi zraven. Pomembno je, da se ob resnejši situaciji zavemo, da je treba odreagirati sedaj in ne šele takrat, ko bo vsak od nas poznal nekoga, ki je resno zbolel za koronavirusom.
Bi lahko rekli, da tak porast okuženih, kot ga imamo sedaj, kaže, da Slovenci ne upoštevamo tega, kar ste pravkar našteli?
Mislim, da smo se Slovenci dobro držali priporočil v formalnem delu življenja, v službah. V času odmora, malice, popoldanskih aktivnosti v domačem okolju pa – brez omejitev, kot bi nekdo te ukrepe preklical. K tej situaciji so pripomogli posamezniki, ki so bili uspešni v nagovarjanju ljudi in so trdili, da so ukrepi nepotrebni. To je tako, kot bi nekdo iz varnega, velikega džipa nagovarjal ljudi, naj peljejo skozi rdečo luč. Ljudje, ki bi temu nasedli, bi za sabo v nesrečo potegnili še druge. In tako se je zgodilo tudi pri covidu 19 – ljudje, ki niso verjeli, da obstaja, so za sabo potegnili in okužili še druge, nič hudega sluteče.
Koliko postelj ima UKC Ljubljana s potrebno opremo in ljudmi, torej zdravniki in medicinskimi sestrami, namenjenih zgolj in samo bolnikom s covidom-19?
Že med poletjem smo pripravili operativni načrt. A predvidevali smo petkratnik števila okuženih iz spomladanskega vala, še to se nam je zdelo preveč. Zdaj pa imamo dvajsetkratnik števila okuženih. In to nam predstavlja dodaten izziv. V načrtu imamo napisano, koliko dodatnih postelj in lokacij potrebujemo v primeru širjenja, in danes (pogovarjala sva se v četrtek, 22. oktobra, op. a.) je prvi dan, ko smo presegli stotico – danes imamo 106 hospitaliziranih zaradi koronavirusa in jutri zjutraj bomo imeli pripravljenih naslednjih 20 postelj. A več ko odpremo covidpostelj, bolj zavremo preostale programe. Tega pa si ne želimo. Imamo 2000 postelj, 95 odstotkov bolnikov je »necovid«, tudi njim moramo zagotavljati vse storitve. Zato covidpostelje pripravljamo sproti.
Zdaj jih nameščate že na tretji lokaciji – najprej na infekcijski, potem v bolnišnici Petra Držaja, na ortopedski kliniki – in vsaka mora biti spet dvojno, trojno zaščitena, s sivimi, belimi, rdečimi conami – ali ne bi bilo bolje, da bi celoten UKC oziroma njegovo centralno stavbo namenili izključno bolnikom s covidom? Bi bilo to izvedljivo?
UKC Ljubljana je terciarna ustanova. Izvaja številne storitve, nekatere edina v Sloveniji, transplantacije, operacije na odprtem srcu, imamo onkologijo, hematologijo, hematoonkologijo ..., zato je naša centralna stavba vitalnega pomena. In zato bomo dali bolnike s covidom v centralno stavbo čisto na koncu. Ta del čuvamo za najtežje posege.
V centralni stavbi se torej za zdaj ne ukvarjate z bolniki s covidom?
V njej imamo pripravljene štiri intenzivne postelje, za res najtežje bolnike s covidom, ki potrebujejo zadnjo tehnologijo, ki je drugje ne moremo zagotoviti. To imamo pripravljeno. Pa tudi v urgentnem centru imamo cono, kjer sprejemamo bolnike s covidom.
Bi vi glede na to, kar se dogaja v vaši bolnišnici, še poostrili ukrepe?
Osnovni ukrepi, ki sem jih že naštel – maske, razkuževanje oziroma umivanje rok in distanca, so čisto dovolj za zajezitev, so edini ukrepi, ki jih potrebujemo. Preostali ukrepi so po mojem mnenju potrebni samo zato, ker ta priporočila med ljudmi niso bila sprejeta v celoti. S temi majhnimi dejanji bi čisto lahko obvladali epidemijo.
Kaj pravite na to, da so v Škofji Loki premestili obolele iz doma starejših občanov v telovadnico? Je telovadnica, ki je ponoči mrzla, neogrevana, res primerna za zdravljenje starejših okuženih? Bomo, če bo kriza, vsi končali na tleh telovadnic?
Kolikor vem, so v telovadnici pozitivni na covid, ki ne potrebujejo hospitalnega zdravljenja. Tam so zaradi potrebe po negi ali zaradi izolacije in ne zaradi potrebe po zdravljenju. A res je videti, kot da smo na meji nacionalne zmogljivosti, če nameščamo prebivalce v telovadnico. Očitno smo trenutno na točki preloma. Ta trenutek je odločilen in ključen, da vsi skupaj spoznamo, da lahko premagamo to epidemijo – ampak vsak od nas lahko naredi bistveno več, kot da računa na to, kaj bo kdo drug naredil zanj. Tako, da se drži osnovnih ukrepov. In če se bomo vsi zatekli nazaj k osnovnim vrednotam, k solidarnosti in pomoči drugemu. Če smo tega sposobni, potem me ne skrbi, da ne bi zmogli tudi te epidemije.
Več v Zarji Jani št. 43, 27.10.2020.
