Kako je čakati na film sedem let?
Včasih so šli fantje za sedem let v vojsko. (smeh) O tem obstaja narodna pesem. V tem času sem vozil tudi taksi, da sem preživel. Film Dedek gre na jug bi morali začeti snemati 15. junija in končati 15. avgusta. A se je vse prevesilo v eno samo čakanje. Nekatere stvari bomo morali posneti šele drugo leto, ker se poletje izteka. Če dobimo septembra denar, bomo potrebovali še nekaj priprav in že bo tu november. Film pa se dogaja poleti.
Med dolgoletnim čakanjem je umrla igralka Neda Arnerić, za katero ste napisali zelo pomembno vlogo.
Zgodilo se je kar veliko stvari, Borisa Cavazzo je zadela kap, a se je neverjetno dobro sestavil nazaj. Za glasbo sva se pogovarjala z Magnificom, zdaj pa jo bo delal Briziani, super kombinacijo etna in jazza. Eno pesem je napisal Saša Lošić, eno recikliramo iz Babice, ta bo Borisova tema.
Ste v sedmih letih kaj »padli ven«, pozabili na svojo obrt?
Boris Cavazza je rekel, da že toliko časa ni delal, da nima natančnega občutka, kakšen je. Je pa briljanten, kljub pavzi. Pri režiji pa je tako kot voziti kolo: če si enkrat znal, znaš vedno.
Ste bili na snemanju previdni – zaradi korone?
Distanca je bila meter in pol, nosili smo maske, igralci so imeli svoje brivnike, tajnica režije je imela ves čas masko, v avtodomu – ki je tudi eden glavnih likov, smo vsi nosili maske ...
Kako doživljate te čudne karantenske čase?
Kretenske? (smeh) Zaradi njih so padle v vodo priprave na film, kar me je zelo zdeprimiralo. Zaradi karantene je bil moj srednji sin z mano dva meseca pri meni doma. Imela sva šolo na daljavo. In to je bilo veliko, veliko težje kot snemati film. Sin je v sedmem razredu, ima težave z branjem, disleksijo, lažje si zapomni predavanja, zato sem se moral spomniti in obnoviti vso snov iz sedmega razreda ter mu jo predavati, viseti z njim pri nalogah. Je tudi disgrafičen, v šoli ima strokovno pomoč, jaz pa nisem usposobljen za to, zato je bil to kar izziv. Ampak sva ga prestala in še vedno se imava zelo rada. (smeh) Oba sva še živa! (smeh)
Več v reviji Zarja Jana št. 38, 22. 9. 2020