Ko preiskovalni novinarji odkrijejo afero, se pri nas potem ne zgodi nič. Čisto nič. A vedno le ni tako. Prejšnji teden smo bili iskreno začudeni, ko smo izvedeli, da odstopata minister za notranje zadeve Aleš Hojs in generalni direktor policije Andrej Travner, gospodarskega ministra Počivalška, ki so ga prav v oddaji Tarča razkrinkali do obisti, pa so pridržali za čas hišne preiskave. Novinarsko preiskovanje je imelo tokrat usodne in konkretne posledice. Sumljive posle pri nabavi zaščitne opreme so začeli kriminalisti preiskovati že dan po oddaji Tarča.

Ko smo že mislili, da ne bo prav nobenih usodnih posledic oddaje, v kateri je bil gost Ivan Gale, se je začelo dogajati, na polno. Ste vedeli oziroma pričakovali, da se bo vendarle kaj zgodilo?

Ne, vsekakor ne. Nisem vedela, kaj se bo zgodilo, teh informacij nisem imela. Vsekakor pa mi je bilo jasno, da nekatere zadeve morajo preiskati. Bili so indici, zapisi, pogodbe, dokumenti, novinarji smo jih predstavili, dlje od tega ne moremo – na primer pregledati računov, finančnih transakcij. Pričakovala sem, da jih bodo preiskali in ugotovili, ali je bilo kaj kaznivega ali ne.

Kriminalistično preiskavo, ki jo usmerja specializirano državno tožilstvo, so začeli takoj naslednji dan po prvi oddaji Tarča, pred dvema mesecema, prav o nabavi zaščitnega materiala, torej zaradi vaših odkritij ... 

Prva reakcija policije se nam je zdela novinarjem Tarče sicer nekoliko nenavadna, saj so takoj naslednji dan prišli na televizijo po zvočni posnetek, ki smo ga objavili, na katerem minister Počivalšek direktorju Zavoda za blagovne rezerve naroča, naj podjetju Geneplanet vnaprej nakažejo osem milijonov evrov. Bila sem kar nekoliko skeptična, v katero smer bodo tekle preiskave tudi zato, ker je notranji minister tisti dan na Twitterju zapisal, da »verjame, da bodo policija in pristojni organi ugotovili, kako je z domnevnim tajnim snemanjem komunikacije visokih državnih funkcionarjev«. Ni ga skrbela vsebina dejanj, ali je bilo tu kaj narobe ali ne, ampak le avtor posnetka. Že to, da se je minister javno opredelil o nekem konkretnem primeru, se mi je zdelo za politično funkcijo, ki jo opravlja, neprimerno. Veliko bolj primerno bi bilo, da bi napisal, če je res že moral, da pričakuje resno preiskavo vsega, kar je bilo predstavljeno.

Kaj pa vi pričakujete zdaj?

Ja, to je dobro vprašanje. Kaj bo od tu naprej. Ko smo pred tremi leti preiskovali preplačila v zdravstvu: žilne opornice, kolčne proteze in drug material ter opozarjali na marže, posredniške mreže, dvorne dobavitelje ... so se na začetku nekatere zadeve tudi odvile, napisali so ovadbe, epiloga pa še ni. Vsi se spomnimo tudi tistih znamenitih hišnih preiskav decembra 2013 po vsej Sloveniji zaradi korupcije v zdravstvu, govorilo se je celo o zlatih palicah. Šele zdaj, po sedmih letih je vse to prišlo do sodišča, do resnega epiloga pa je še dolga pot – nekaj zadev je medtem zastaralo, nekaj osumljencev so umaknili s seznama ... Torej, če kljub podatkom o konkretnih nakazilih na konkretne račune zdravnikov zadeve še niso zaključene, kako bodo v tem primeru, kjer so zadeve še veliko bolj neoprijemljive? 

A vseeno ni majhna stvar, ko odstopita minister za notranje zadeve in generalni direktor policije, ministra za gospodarstvo pa pridržijo in zaslišujejo.

Naš namen ni bil rušiti vlade, ne te ne Šarčeve ne Cerarjeve. Vse smo ostro kritizirali, zagotovo se spomnite ostrih kritik posla z maketo v Tarči, zaradi katere je odšel minister Leben, prav tako ostrih kritik zaradi denimo kadrovanj Šarčeve vlade. Naš namen je opozoriti na slabe prakse. 

A vlada se je vseeno pošteno zamajala ...

Mi bi vse te posnetke, informacije objavili isto sekundo, tudi če bi jih dobili zoper katerega koli ministra katere koli vlade, brez dileme. Zdi se mi prav, da se te stvari razgalijo, s tem se povečuje transparentnost in zmanjšujejo se nepravilnosti, korupcija. Se pa sprašujem, ali bi se denimo prejšnja vlada tudi tako »učinkovito« zoperstavila taki aferi, če bi jo doletela. Nisem prepričana.

Pa ste pričakovali takšne posledice?

Ne, niti nismo razmišljali o njih, saj smo imeli preveč dela. Po oddaji pa smo se ogradili od vseh dogodkov, na katere ne moremo in niti ne želimo vplivati. Nočemo, da bi nas katera koli politična opcija zlorabila v politične namene.

Prvo kolesarjenje po Ljubljani je bilo v čast in poklon oddaji Tarča, pozneje se je razvilo v petkove proteste. Prvič se je zgodilo, da so ljudje tako javno pokazali pripadnost Zavodu RTV Slovenija oziroma prav vaši oddaji. Podprli so tudi vas osebno. Kako ste to priznanje doživeli vi in vaša ekipa?

Bil je res nenavaden občutek. Kaj se dogaja? Bili smo veseli iskrenih in spontanih pohval. Kolegi na televiziji ne pomnijo, da bi se kaj takega že kdaj zgodilo. Nas tisti petek zvečer tudi ni bilo na RTV-ju, zato so nas o tem obvestili drugi oziroma smo to videli na družbenih omrežjih. Hkrati pa smo želeli ohraniti profesionalno držo, zato smo se od dogajanja zunaj odmaknili. Obenem smo na družbenih omrežjih zapisali, da ves čas delamo z enakimi merili do vseh, kar dokazujejo tudi naše številne prejšnje oddaje. Tako nas danes kritizirajo tisti, ki so nas še pred par meseci citirali in navajali, ter obratno, tisti, ki so nas takrat napadali, pa nam danes ploskajo. To je zanimiv fenomen. Mi pa delamo ves čas enako in bomo še naprej. Verjetno je malo medijev v Sloveniji, ki to lahko počnejo enako, saj je vpliv politike in kapitala vse večji. Mi smo sami našli Galeta in ga prosili za dokumentacijo, Gale je celo javno ponudil poligrafsko testiranje, da bi dokazal, kako nima nikakršnega ozadja. Dokumenti, ki pa jih novinarjem izročajo politiki ali vplivneži, imajo vedno motiv: finančni in politični. K nam ne hodi nihče, ker vsi dobro vejo, da prek nas to ne bo šlo.  

Neki četrtek je zavladala po družbenih omrežjih panika, da bodo Tarčo ukinili. Pa je oddajo le zamenjal intervju s premierjem in nekdanjim premierjem. Pa bi se lahko zgodilo, da bi jo ukinili?

Mislim, da je skrb odveč. Nobenih načrtov ni o ukinitvi, pogovarjali smo se celo o tem, da bi jo podaljšali. A mi bolj zagovarjamo kakovost kot dolžino. Vprašanje pa je, do kdaj bomo zmogli, naša ekipa. Dolgoročno pa ima seveda vsak odgovorni urednik pristojnost, da zamenja oddajo in/ali tudi kadre v njej. 

Koliko vas oddaja izčrpava? Pred časom ste mi rekli, da morate preštudirati kupe materiala, da se poučite o zadevah, o katerih je govor v oddaji.

Ko smo delali oddajo o maskah, smo morali v enem dnevu predelati 130 elektronskih sporočil z dokumenti, pogodbami, zapisi, podatki ... to ni hec. Vse je bilo treba natančno preveriti. Pet nas je sedelo 20 ur pred računalnikom. Če tako rekoč samo eno vejico postaviš narobe, te lahko naslednji dan na mizi čaka pošta odvetnika. Zdaj je v novinarskem poklicu vse popolnoma drugače, kot je bilo včasih. Odvetniške pisarne vplivnih podjetij in institucij prežijo na vsako besedo ali podatek, denar zanje ni težava, da se ne bi spustili v tožbo zoper novinarja oziroma medij. Pravkar smo dobili pravnomočno sodbo v našo korist zaradi tožbe za objavo popravka banke NKBM. Čeprav smo jih v odmevni Tarči o prestrukturiranju kreditov v zameno za podkupnine pred oddajo prosili za sodelovanje, večkrat, tako v studiu kot na terenu za izjavo; vse so zavrnili; so nas nato tožili za objavo popravka. In zdaj mi povejte, v čigavem interesu je zakonodaja napisana, tako kot je? Zagotovo ne v interesu malega človeka, ker nima denarja niti znanja, da bi se spustil v boj z medijsko hišo. Imajo pa veliko od tega zakona tudi odvetniške pisarne, ki jih najemajo podjetja.

Več v Zarji Jani št. 27, (7.7.2020).