Kako je delati oddajo v času koronavirusa? Tega si »navadni Zemljani« ne moremo čisto natančno predstavljati, to je tudi za nas nekaj novega.
Nika: Zame je na splošno delati oddajo nekaj novega.
Nik pa je že pravi veteran, ne?
Nika: Mogoče bi lahko tako rekli. (smeh) Širokogrudno me je sprejel v svojo voditeljsko družbo. Predvsem pa sem hvaležna, da v tem času sploh imam delo. Glede na status, ki ga imava oba z Nikom, je to prednost, saj nisva zaposlena. Ta oddaja je namreč edino delo, ki je trenutno na voljo. Prav pride tudi zato, ker v moje življenje vnaša rutino, da se lahko z nečim ukvarjam, sem še naprej dejavna in nisem ves dan doma.
Nik: Zdi se mi, da je najino delo, delo vse ekipe, čeprav je televizijsko, sorodno delu vseh drugih ljudi, ki v teh dneh opravljajo svoje poklice. Tudi naše delo je pogojeno s predpisi, posebnimi določili, ukrepi, ki vse malo otežujejo, hkrati pa je delati v takšnih pogojih še posebej izpolnjujoče. Na neki drugačen način dobro. In tudi jaz sem hvaležen, da lahko z Niko to počneva.
Nika: V takšnih razmerah to delo še posebej dobi smisel, sploh kadar dobiva kakšen odziv mladih gledalcev. Da jim ta oddaja veliko pomeni, da je svetla točka v njihovem dnevu.
Kakšni so ti posebni pogoji?
Nik: Vsi nosimo maske, razen voditeljev med snemanjem. Ohranja se varnostna razdalja in vse se razkužuje. Takšni ukrepi, se mi zdi, so zdaj stalnica v naših življenjih, podobno je, kadar gremo v trgovino, le da smo v oddaji to prilagodili televizijskemu delu. Name vse to najbolj vpliva v psihološkem smislu, občutek je popolnoma drugačen. Stalno pazim na to, da se ljudem ne približam preveč, da ne kašljam, ne kiham, kar čez čas pusti svoj odtis.
Nika: Naredila sva si celo pomožne roke, s katerimi si lahko varno dava »petke«, in prav vse aktivnosti v studiu sva prilagodila temu, da jih opravljava vsak zase. Ne dotikava se, imava vsak svoj kavč. (smeh)
Koliko se pripravljata na oddajo, rubrik je veliko?
Nik: Za nama stoji ogromno uredništvo, ki se je v teh časih še posebej mobiliziralo. Uredniki pripravljajo strukturo s temami in gosti, midva pa svoje delo narediva vsak dan sproti. Oddaje so tematsko pripravljene že precej prej in najino delo je le vrh ledene gore.
Morata vidva tudi kaj raziskovati? Vsakodnevna produkcija je velik zalogaj.
Nika: Dobiva snov in vprašanja. Za vsakega gosta imava pet minut, morava biti učinkovita. Tudi gostje nekaj vprašanj dobijo vnaprej. Midva skrbiva za povezovanje, uvod in zaključek, za najino aktivnost med oddajo. Pa da je malo bolj sproščena.
Nik: Vedno iščeva ravnovesje med nečim, kar je zelo dobro pripravljeno na eni strani in absolutno spontano na drugi.
Meni je všeč, da se v oddaji veliko smejeta. V teh časih je čisto preveč resnih obrazov in resnih oddaj. Zato je dobro, da vaju imamo.
Nik: Dobro je, da se je RTV Slovenija odločila, da ostaneva v studiu oba. To nama daje prostor za izmenjavo trenutka, v dvoje se je lažje smejati.
Kako pa doživljata te čase zunaj televizije?
Nik: Ogromno stvari me skrbi, veliko stvari me jezi, strah me je, hkrati pa sem včasih presenečen nad človeško prijaznostjo, cenim pristne trenutke in poskušam skrbeti za svoj mir. Nisem strokovnjak, poskušam si ustvariti mnenje na podlagi izjav, ki jih ti podajo, vendar se dandanes že to izkaže za poseben podvig, ker je treba biti pozoren na to, kaj sploh jemljemo kot resnično, ter stalno preverjati verodostojnost virov in izjav. To zahteva dodaten trud, ki pa ga velikokrat, sploh zaradi mešanih občutkov in različnih stisk, ljudje izgubijo. Na tem vrtiljaku čustev tako skušam skrbeti zase, družbeno pa ohranjati kritično distanco in mirno spremljati dogajanje, da lahko temu prilagodim tudi svoja dejanja ter konstruktivno izražam svoje zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo, ogorčenost, razburjenost in strah.
Nika: Ker se stvari iz dneva v dan spreminjajo, me ves čas spremlja neka čudna negotovost. Sproti se skušam spoprijemati s tem občutkom in ohranjati pozitiven odnos, optimizem ter ju dajati tudi svojim bližnjim.Zdi se mi, da je to največ, kar lahko naredim. Trenutna situacija me je prizemljila in prepričljivo opomnila, da nobeden od nas nikoli zares ne ve, kaj se bo zgodilo jutri.
Več v reviji Zarja Jana št. 19, 12. 5. 2020
