Sicer pa je dr. Brigita Skela Savič leta 2006 vodila skupino za ustanovitev takratne Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, ki je bila nato na njeno pobudo leta 2016 poimenovana po prvi formalno izobraženi medicinski sestri pri nas, Angeli Boškin. Danes je predstojnica Inštituta Angele Boškin za raziskave v zdravstvenih vedah, predstojnica katedre za zdravstvene vede na fakulteti, predvsem pa strokovnjakinja za področje zdravstvenega menedžmenta, dolgožive družbe, promocije zdravja in profesionalizacije zdravstvenih strok. Je tudi velika zagovornica medpoklicnega sodelovanja in spoštovanja vseh zdravstvenih strok. Meni, da se medicinskim sestram, babicam in drugim poklicem v zdravstvu godi krivica, saj se zdravstvena politika že četrt stoletja ukvarja predvsem z zdravniki, premalo pa se posveča celotni skupini zdravstvenih delavcev, brez katerih zdravstvenega sistema ni!
Zbolevanje s koronavirusom se, upamo, končuje. Kako ocenjujete delo vlade ob epidemiji?
Nisem prepričana, da se končuje. S korono se bomo morali naučiti živeti, dokler ne dobimo ustreznega cepiva in dokler ne spoznamo vseh lastnosti virusa ter ne izvemo, kako je s pridobljeno imunostjo v primeru prebolele bolezni. Na nas je, da kot posamezniki prevzamemo odgovornost za lastno zdravje in sledimo usmeritvam strokovnjakov. Na strokovnjakih pa je, da usmeritve razumljivo podajo javnosti. Državljani strokovnjakom zaupajo, to kažejo tudi raziskave javnega mnenja, politikom zaupajo pomembno manj. Odločitve strokovnjakov ne smejo biti politično obarvane.
Ta epidemija bo spremenila marsikaj.
Tako je. Dosedanja kultura, da za vsak prehlad nismo šli na bolniško, bo postala zahteva, da ob bolezni ostanemo doma. To je nauk korone.
Kje sta bili naša stara in nova vlada najuspešnejši in kje najmanj?
Menim, da so bili ukrepi prejšnje vlade ustrezni glede na stanje in primerljivi z drugimi evropskimi državami. Kot državljanko pa me je zelo zmotilo, da je ob spremembi vlade epidemija dobila noto političnega obračunavanja in ustvarjanja izrednih razmer. To ni bilo potrebno, saj Slovenci vemo, kdaj je treba stopiti skupaj, in razumemo, da gre za obolenje, ki je malo poznano in je presenetilo ves planet.
Vsa Evropa se je soočala s pomanjkanjem zaščitne opreme, mar ne?
Tako je. Nova vlada pa jeposkušala prikazati, kot da smo samo mi brez nje. Minister, ki je bil odgovoren za opremo, pa je v prejšnji in sedanji vladi isti.
Po videnem v dveh oddajah Tarča na TV SLO 1 dobiva epidemija še koruptiven naboj.
Žalostno! Slovenske pokojnine so nizke, enako minimalne plače, v družbi je več kot 40 tisoč otrok, ki živijo pod pragom revščine, politiki se pa gredo nabavljanje opreme po zvezah, in to s podjetji, ki o zdravstvenih materialih in tehnologijah ne vedo nič, ter nas prepričujejo, kako je posredništvo nujno pri nakupu. To preprosto ni res. Lahko bi kupovali brez posrednikov, če bi hoteli.
Pa vendar je treba reči, da sedanja vlada ni imela lahkega dela.
Res ga ni imela. Vendar bi moralo biti obvladovanje epidemije predvsem naloga strokovnjakov epidemiologov, ki bi vladi predlagali ustrezne ukrepe. Vlada bi morala delovanje strokovnjakov podpreti in omogočiti povezovanje sektorjev, kot so zdravstvo, delo, gospodarstvo, šolstvo, socialno varstvo, kultura idr. Priznam, da je nova vlada s prvim in drugim »paketom« omilila posledice krize, kar je pozitivno, vendar se mi zdi način sporazumevanja z državljani neprimeren, da ne rečem daleč za časom. Tudi spor z epidemiologi NIJZ ni bil prezrt in ji zmanjšuje legitimnost.
Več v reviji Zarja Jana št. 19, 12. 5. 2020
