Pojdiva lepo po vrsti
Najprej moram pokomentirati vaš odnos do spremenjenega načina šolanja, takih izkušenj je kar premalo. Starše je sistem presenetil, moram pa reči, da je učitelje tudi. Verjamem, da so na začetku razlage in naloge prihajale različno. Kot starši so se tudi učitelji na začetku iskali in preizkušali, kaj bi bilo bolje.
Z veseljem slišim, da ste se znašli
Pri tem imata vidva veliko vlogo, saj po opisu sodeč, nista nič kaj dosti komplicirala ob spremembah, poleg tega vam je šlo na roko vaše znanje in končno tudi razpolaganje s potrebno opremljenostjo. Bistveno težje so se znašli v družinah, kjer si z računalniki niso tako zelo domači, pa tudi tam, kjer jim težave povzroča nekoliko zastarela tehnologija. Vseeno pa menim, da veliko težav ali »netežav« izhaja iz odnosa staršev do sprememb, kar otroci posrkajo. A hkrati imam občutek, da so se trenutno zadeve nekoliko umirile in ustalile, kot bi se vsi vsaj približno navadili na tak način dela.
Pri maskah nisem dovolj pametna
Tudi jaz nisem mogla verjeti svojim ušesom, ko sem slišala, da je edina napaka teh (na videz papirnatih) mask barva elastike. Bela namesto rdeče – tudi meni se je to zdela tako absurdna razlaga, da si tega pri najboljši volji ne znam pojasniti, pa imam rdečo barvo zelo rada. Morda česa ključnega ne razumem? Morda pa rdeče bolj asociirajo na kuhinjske elastike kot bele in so s tem videti še manj »ta prave«? Res ne vem. Mislim, da nam bodo take izjave ostale kot zanimivi citati, ko bo enkrat življenje spet zaplulo v mirnejše vode.
Več v reviji Zarja Jana št. 19, 12. 5. 2020