Napisali ste, da imate dovolj. Česa?
Energije imam v življenju dovolj, sem ultramaratonec – vem, da se do cilja pride počasi. Prepričan sem, da smo, kar se tiče covida-19, že blizu cilja, ki smo si ga zastavili – konsolidirali smo se, imamo zaščitno opremo, organizacijo imamo postavljeno, razčistiti moramo le, ali je ta koronavirus tako kritična zadeva, da se je splačalo zaradi njega ustaviti celotno življenje. Ne samo pri nas. Vsi smo se ta mesec učili, nihče ni imel pojma o ničemer. A zdaj že nekaj stvari vemo in vedeti bi morali tudi, koga želimo zaščititi, kdo je občutljiva generacija – to so starejši. Ne samo domovi za starejše, to so tudi naši starši. Generacija nad 70, 80 let. Zanje bi morali poskrbeti, ne da smo ustavili celotno življenje v Sloveniji.
V katerem trenutku bi morali to že vedeti?
V trenutku, ko smo ugotovili, da ta epidemija ni tako grozen bavbav. Ko smo začeli malo pozabljati slike iz Italije. Tisto je bil res eksces. Dal sem izračunati statistiko, koliko je bilo v naših dveh domovih odhodov v bolnišnice ali urgentnih prevozov, koliko smrti, in pokazalo se je, da je bilo to leto najboljše doslej, da so številke minimalne.
Mislite, da bi bil res boljši švedski model – Švedi so zaščitili starejše, vse drugo pa pustili odprto.
Ne poznam dovolj njihovega modela, pri nas pa je o tem, v katero smer bomo šli, odločalo stanje zdravstva. V začetni fazi virusa nismo imeli dovolj kapacitet, tehničnih sredstev, zato je razumljivo, da smo držali krivuljo čim bolj blago. A če je blaga, potem vse traja dlje. Švedi imajo bolje opremljene bolnišnice in si lahko privoščijo višjo krivuljo, nato pa nižjo. Ko bomo septembra prešteli število obolelih in smrti, bodo pa številke pri nas in pri Švedih zelo podobne. A še vedno je bolje, da smo naredili pri nas tako, kot smo, da ni prišlo do takšnih ekscesov kot v Italiji, ko so bolni ležali po tleh. A od zdaj naprej, ko že 14 dni vemo, da so kapacitete v bolnišnicah, na Golniku, bolj ali manj prazne, bi se spodobilo olajšati delo v domovih – in vzeti bolne stanovalce v bolnišnično nego. Zdravniki so »na čakanju«, v domovih pa »šponamo« po 12 ur na dan.
Pa so v bolnišnicah kakšne vaše bolnike zavrnili?
Ne. A dogaja se, da domovi za starejše z leti postajajo iz socialnih ustanov, kjer so se starejši družili, dobro počutili, bili aktivni, negovalne ustanove, tako rekoč »skladišče«, odpad bolnišničnih kapacitet. To se ne sme zgoditi, ne smemo postati negovalne bolnišnice. To, da v okužene domove zdaj prihaja zdravniška pomoč in prevzema »oblast« nad domovi, se mi zdi mala revolucija. Želim si, da se ta korona čim prej konča in da domovi spet dobijo žlahtno funkcijo, ki so jo imeli prej. Zdravstvo naj se ukvarja z zdravstvenim delom, sociala, tudi naše ministrstvo, pa s socialnim. Ne želimo, da bi postali talec zdravstvenega sistema, kar se zdaj dogaja. Sprejemamo nasvete strokovnjakov, vsa navodila, koordinatorje, a to je tudi vse, na kar smo pripravljeni pristati. Dokler nimamo okužbe, smo samozadostni, ne potrebujemo nikogar. Okužbe so v treh, štirih domovih večje, v štirih manjše – v petih odstotkih domov so. Vsi drugi domovi so »čisti«, beli. Statistika obolelih je višja v domovih tudi zato, ker jih vseskozi testirajo.
Kaj pravite na testiranje populacije od Goričkega do Pirana?
Mi smo že vseskozi opozarjali, da je treba ugotoviti kritično populacijo – to so starejši – in da je treba tam testirati vse prebivalce in zaposlene. Okužene je treba dati v karanteno, huje bolne v bolnišnico, tako kot smo delali prej, pri gripah, drugih boleznih. Pred nekaj dnevi so na Štajerskem, v Rakičanu, ob prvi okužbi testirali čisto vse, stanovalce, zaposlene, šoferje, in ugotovili dejansko stanje. V Šmarju in Ljutomeru so čakali predolgo. A 13. marca smo izšli iz ničle, nihče ni nič vedel. Veliko je bilo ugibanj, neznanja. Navodila so se spreminjala, popravljala, kup stvari je bilo motečih, brisi so se izgubljali. Porabili smo mesec dni, da smo se »ujeli«. Nekaj več kot 60 je mrtvih, a ne vemo čisto dobro, ali so umrli zaradi koronavirusa ali s koronavirusom, to je velika razlika. Nekaj ukrepov vlade je dobrih, jih pozdravljam, ker ščitijo naše stanovalce in naše starše. Nekateri ne služijo ničemur.
Katere ukrepe ste predlagali?
Preventivno testiranje vseh stanovalcev v domovih in vseh zaposlenih tudi, ko ni simptomov, ko pa so prvi simptomi, pa še enkrat. Napovedal sem, da se bo zgodilo vse to, kar se je, dal sem nekaj predlogov. Zdaj imamo hitre teste, ki jih ne čakamo cele dneve. Prej pa jih je bilo res težko dobiti.
Več v reviji Zarja Jana, 21.4.2020
