To je že večkrat dokazala. Zadnja štiri leta je poleg rednega dela pomagala vsak december osrečiti več kot dva tisoč socialno šibkih starostnikov. S projektom Mala pozornost za veliko veselje je medgeneracijsko povezala Slovenijo ter pozvala k pisanju novoletnih voščil –zbrala jih je šest tisoč. S sodelavkami so jih potem odposlale v sto dvajset socialnovarstvenih zavodov. Vsak zavod jih je dobil petdeset, tam pa so jih razdelili med tiste, ki nimajo nikogar. Ves lanski avgust je v domu, ki ga vodi, gostila tudi prostovoljce, ti so stanovalce vodili na sprehode in jih dodatno animirali. Za vsa ta in še številna druga dobra dela so jo poslušalci Vala 202 izbrali za ime meseca lanskega avgusta. Zamisli ji ne zmanjka.
S starejšimi ste začeli delati pred petnajstimi leti.
Takoj, ko se je v Cerknici odprl dom. Najprej sem delala kot strežnica, bolniška strežnica, receptorka, animatorka, delovna inštruktorica, tajnica, pripravnica socialnega dela in nazadnje vodja varovane enote. Nato so mi v Deosu ponudili mesto direktorice v Notranjih Goricah.
Zakaj ste se odločili, da boste sami šivali zaščitne maske?
Že misel na zaščitne maske, ki jih za naše državljane primanjkuje, me močno pogreje. V našem Centru jih sicer imamo, vendar me je življenje naučilo, da se ni dobro zanašati na druge. Nosimo jih vsi zaposleni in tisti stanovalci, ki se ob tem počutijo bolj varne. Njihova uporaba je potrebna, saj se s tem zmanjša nevarnost okužbe. Poleg tega – previdnost je pač mati modrosti.
Ali tudi razkužila pripravljate sami?
Za zdaj jih imamo dovolj, a razmišljamo, da bi jih tudi sami izdelovali. Bolje rezervni načrt kot ostati brez njih. Priporočena domača razkužila so alkoholni kis, alkohol, citronka … Zelo dobre napotke je moč zaslediti na spletu.
Slišala sem, da je vaš dom pred kratkim dobil v dar izjemno napravo.
Res je. Gre za prvo takšno v Sloveniji. Imenuje se osebni dezinfekcijski prehod. Odličen je za dezinfekcijo oseb pred vstopom v zaprte prostore. Med 2,5- sekundnim razkuževanjem ubije 99,9 odstotka vseh bakterij in virusov. Globinska dezinfekcija je ključna za omejevanje širjenja virusa v času epidemije in tudi po njej. Prodre v globino oblačil, vendar je za zdravje neškodljiva.
Je res, da so zdaj, ko je razglašena epidemija koronavirusa, srednje zdravstvene šole in zdravstvene fakultete prekinile obvezno prakso v domovih starejših?
To drži in te odločitve ne razumem, saj druge države vse ljudi s tovrstnimi znanji vključujejo, pri nas pa se jih je odpoklicalo. Razumem, da šole, starše, dijake in študente v primeru pojava virusa v domovih skrbi. Vendar dijaki prvega in drugega letnika srednjih zdravstvenih šol zagotovo ne bi bili razporejeni na delo v karanteni. Delali bi z neokuženo populacijo. In če ne drugače, bi lahko za delo izven karantene ponovno aktivirali vsaj dijake in študente višjih letnikov vseh zdravstvenih smeri. Kajti vsak dodaten človek šteje. In če ne za drugega, bi prišli prav za psihično oporo ter telefonsko in video komunikacijo med stanovalci in svojci.
Kadrovska stiska v domovih starejših je bila že prej huda.
Res je. Oblast že vsaj petnajst let opozarjamo na zastarele normative.
Več v reviji Zarja Jana št. 15, 14. 4. 2020