Srečanje v Ljubljani je na začetku marca sklicala predsednica kluba Evita Leskovšek, z zavedanjem, da Janine Slovenke skupaj lahko naredijo in zmorejo veliko več. »To se od nas pričakuje in upam, da se bo spet vzpostavila gonilna sila, ki bo potegnila voz tja, kjer nas ljudje potrebujejo. Vse skupaj smo zakladnica dobrega in pozitivnega in naš cilj je narediti spremembo na bolje – da konkretno prispevamo k družbi.«
Da so rezervoar vztrajnosti, moči in znanja, se je izpostavilo tudi tisti večer – čeprav se jih je zbralo »samo« petnajst. Vsaka posebej, ki je nagovorila zbrane, je bila navdihovalka.
Takoj za predsednico je spregovorila Vlasta Nussdorfer in se spomnila še ene ženske s poslanstvom – izjemne, sedaj žal pokojne Mojce Senčar, za katero je dejala, da jih gotovo spremlja. »Tudi takšna neformalna srečanja so vredna suhega zlata – srečaš nekoga, ki prinese nekaj novega, in kljub zunanji oblačnosti posije sonce. Naša naloga je med drugim vlivati ljudem upanje do življenja. Ker smo s tako različnih področij v družbi, sem prepričana, da zmore vsaka od nas, še bolj pa skupaj, kakšno slabo novico spremeniti v dobro. In jo celo spremeniti v vizijo.«
Med njihovimi najodmevnejšimi aktivnostmi v preteklosti je bila akcija za vpis v register potencialnih darovalcev kostnega mozga: vpisale so se na seznam in tudi zaradi njihovega prizadevanja se je število darovalcev takrat povzpelo na 10.000. Danes je v register darovalcev vpisanih že 20.000 ljudi.
Svet se bo obrnil na bolje. Tudi Faila Pašić Bišić je vesela in počaščena, da je v družbi malce drugačnih žensk. »Takih, ki si upajo spreminjati družbeni tok. Hoditi po neshojenih poteh ni ravno prijetna zadeva, je pa zelo prijetno breme. Odrekla sem se življenju, ki sem ga načrtovala, in se prepustila toku življenja, ki me je čakalo.« Postala je zagovornica ranjenih, zapuščenih, bolnih in osamljenih. Pravi, da je vso nežnost prelevila v moč in pogum. »Zelo pogrešam zavedanje vseh nas, da imamo moč, da lahko premaknemo družbeni tok, da smo mnenjske voditeljice, od katerih se pričakuje zelo veliko. V nas gleda nešteto nedolžnih, ranjenih, osamljenih žensk. Ljudje k nam ne prihajajo več toliko po pomoč, ampak po našo moč. Ostajam zvesta načelom, ki smo jih začrtale s klubom, in vem, da lahko naredimo in zmoremo še veliko več.« Prepričana je, da se bo svet obrnil na bolje, saj drugače ne more biti. »In k temu bo v veliki meri pripomogla ženska. Ne verjamem več v civilizacije, verjamem pa v žensko silo – da bomo Slovenijo popeljale iz sovražnih trenj v družbo, ki zna, zmore in hoče.«
V povezovanju je moč. Tega se zaveda tudi Petra Matos, ki z ekipo prostovoljcev z vsega sveta v okviru Parka Istra lokalnim skupnostim v zaledju Istre vsak dan ponuja delovne roke. Za njimi je 2000 delovnih akcij – na terenu, s skupnim ciljem v trajnosti – tudi socialni, ki je izrednega pomena. »Saj si želimo čim manj razslojeno družbo, kajti samo taka družba je zdrava. Skrb za šibke. V klubu Janinih Slovenk vidim odlično priložnost povezovanja žensk in s tem doseganja ogromno moči. Moramo si zadati cilje, slediti vrednotam in verjamem, da lahko dosežemo marsikaj dobrega.«
Dobro je tudi tisto, kar se na prvi pogled in iz daljave ne zdi veliko. Ali celo tako zelo pomembno. Pa je. Nataša Nakrst si je nominacijo za Slovenko leta prislužila kot prva Slovenka na ironmanu. Njeno poslanstvo ostaja šport, in sicer že 33 let poučuje športno vzgojo. Odločila se je, da bo iz dijakinj vzgojila močne ženske, da jim bo vcepila miselnost, da je vse mogoče. »In da je gibanje največja vrednota in naj ne pomislijo, da je športna vzgoja nekaj groznega, temveč velik privilegij.« Uspeva ji, da v dekletih, ki v osnovni šoli niso marale teči, prebuja veselje do gibanja. Pod njenim vodstvom spoznavajo, da zmorejo, in Nataša na tem gradi že 20 let (20 prebujenih generacij!).
Prihodnost. Ukvarjanje z izzivi prihodnosti pa je poudarila Irena Rotar, ustanoviteljica gibanja Ekocivilna iniciativa. »Moč je v naših rokah. Pogovarjajmo se o prihodnosti, tudi o posledicah predvidevanj, da bo do leta 2030 vsak sedmi človek brez službe.«
Seveda je vsaka dodala košček svojega pogleda in navdiha ter konkretnih predlogov za akcijo – Duša Hlade Zore se zavzema, da merjenje kostne gostote za bolnike z osteoporozo ne bi bilo več samoplačniško –, a na tem mestu ne moremo vseh podrobno omeniti. So si bile pa enotne, da se bodo domov odpravile bogatejše. Načrti in resno zastavljeni cilji sledijo.
* Pridružite se nam!
Vse kandidatke za Slovenko leta in Slovenke oziroma ženske leta, ki smo jih v adremi morda prezrli, kontakti so se skozi leta tudi izgubili, prosimo, da se oglasijo na elektronski naslov: janine.slovenke@gmail.com.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
