V Sloveniji imamo demokracijo po meri moških, in še to samo bogatih in vplivnih moških, saj ti v naši državi o vsem odločajo. Naprej: imamo predsednika vlade, predsednika države, skoraj same ministre, delež žensk v parlamentu se je drastično znižal, na vodilnih položajih v politiki, gospodarstvu ali v javni upravi ženske preštevamo skoraj na prste. Višje greš, manj jih je. Poleg tega ženske v demokraciji prve izgubljajo delo, češ, saj je njihova »naravna« vloga le rojevati otroke ter vzorno skrbeti za dom in družino.
Ob prihajajočem 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, smo z Evo D. Bahovec, doktorico filozofskih znanosti, ki predava na oddelku za filozofijo filozofske fakultete v Ljubljani, dolgoletno urednico revije za ženske študije in feministično teorijo Delta in častno predsednico festivala Mesto žensk, brez dlake na jeziku spregovorili o položaju žensk pri nas. Za začetek še tole: naša sogovornica vsakomur naravnost pove, da je feministka.
Kje smo današnje ženske najbolj diskriminirane?
Evropske raziskave, v katerih sem sodelovala kot nacionalna koordinatorica, kažejo, da domala na vseh področjih. Imajo manjše možnosti, da dobijo delo in napredujejo – če sploh imajo redno zaposlitev, kaj šele za nedoločen čas. Poleg tega so ženske praviloma še vedno bolj obremenjene z domačim delom, skrbjo za otroke, pogosto skrbijo za starše in še marsikoga. Vse to delo pa je seveda neplačano! Morda ne bo napak, če dodam primer iz svojega lokalnega okolja: tako rekoč še nismo imeli predstojnice oddelka za filozofijo na filozofski fakulteti v Ljubljani (razen kolegice, ki je po približno treh tednih odstopila s te funkcije). Ko pa sem na to opozorila v televizijski oddaji, sem postala problem jaz. Kje je zdaj tu filozofski razum? Kje je napredek?
Ženske torej kar naprej kuhamo in smo potopljene v hišna opravila.
Tako je. Očetje pa raje opravljajo »prijetnejša« opravila starševstva.
Več v reviji Zarja Jana št. 9, 3. 3. 2020
