Prav nevihtno vreme s strelami je vznemirljiv fotografski izziv za strastnega lovca na nevihte Jerneja Lipovca, štiriindvajsetletnega študenta, ki ravno zaključuje magistrski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Najzanimivejše, morda prav zato, ker so najsilovitejše, so zanj supercelične nevihte, ki lahko prepotujejo velike razdalje, trosijo debelo točo in povzročajo orkanske sunke vetra. V objektiv je doslej ujel najbolj spektakularne posnetke nevihtnega neba, veličastnih strel in nevihtnih linij. Po posnetke se odpravi tudi preko meja; letos je čez lužo v objektiv ujel svoj prvi tornado!
»V opazovanje vremena sem se resneje poglobil pred nekaj več kot desetletjem, ko sem se registriral na spletni forum vremenskega društva Zevs. Takrat sem ugotovil, da je v Sloveniji še veliko ljudi, ki delijo moje zanimanje. S prebiranjem napovedi in analiz izkušenejših članov in iz člankov na spletu sem začel dobivati predstavo o 'anatomiji' in vrstah neviht, pogojih, ki so potrebni za močnejše nevihte, in o pojavih, ki jih spremljajo. Ko sem dobil svoj prvi fotoaparat, sem si jih seveda želel ujeti tudi v objektiv,« pripoveduje Jernej Lipovec, ki je navdušenje nad naravo, veselje do fotografiranja in potovanj združil v manj običajen hobi, lovljenje neviht. Posveča se mu ljubiteljsko, ne zaradi zaslužka.
Prve ne pozabiš. Prva priložnost za fotografiranje močnejše nevihte se mu je ponudila na dan vpisa v srednjo šolo. Takrat je na radarju videl, da se Mariboru iz zahodne smeri približuje močnejša nevihta. »Pograbil sem fotoaparat in se s kolesom zapeljal na najbližjo razgledno točko na mariborsko Piramido. Oblike oblakov tiste nevihte so bile res izjemne. Junija je od tega minilo že deset let, a še vedno je bila to ena od najimpresivnejših neviht, kar sem jih videl v naših krajih.«
Nenapovedane. Nevihte ga zanimajo kot izjemno kompleksen naravni pojav. »Še dandanes je pri njih veliko nerazumljenega in nenapovedljivega. Nam, lovcem na nevihte, predstavljajo velik izziv. Nemogoče je namreč napovedati, kje natančno se bo nevihta razvila, kako se bo obnašala in katera bo imela najlepše oblike oblakov. Zgodi se, da se odpravimo več sto kilometrov od doma, ker ocenimo, da bodo tam najboljši pogoji za razvoj, a se odvije povsem drugače od naših pričakovanj. Pripetilo se mi je že, da sem se zaradi nevihtnega vremena zapeljal v severno Italijo, a je bilo ves dan sončno, v okolici Maribora, tako rekoč na domačem dvorišču, pa se je razvila močna nevihta.«
Iz vsake se kaj naučiš. To seveda ne omaja njegove strasti. Naprej ga žene, da se iz vsake nevihte kaj novega nauči. »Tudi če pri lovu na nevihte območje popolnoma zgrešimo, lahko s kasnejšimi analizami takratnih pogojev v atmosferi ugotovimo, kaj je šlo narobe, in naslednjič napake ne ponovimo. Po drugi strani pa je moje navdušenje izjemno, ko se dogodek odvije točno po pričakovanjih in ulovim nevihto z res zanimivimi oblikami oblakov.«
Vedno pred nevihto! Na vsak lov na nevihto se pripravi. »Že nekaj dni, lahko tudi več kot en teden vnaprej, se na meteoroloških modelih za neki dan vidi možnost nevihtnega dogajanja. S približevanjem dogodka postaja slika, kako naj bi se ta odvil, vse jasnejša. Zadnji dan pred dogodkom se odločim, ali se splača iti na lov in na območje, kjer so pogoji za močne nevihte najugodnejši. Med lovom spremljam radarsko in satelitsko sliko, detektorje pojavljanja strel, trenutne vremenske podatke in zadnje izračune meteoroloških modelov. Zelo pomembna je tudi navigacija, saj je zmeraj naš cilj ostati pred nevihto, da nas ne zajame jedro s točo.« Meteoalarma večinoma ne spremlja, zato pa napovedi raznih spletnih portalov.
Supercelične nevihte so najnevarnejše, a zanj tudi najzanimivejše.»Za nastanek potrebujejo kombinacijo različnih pogojev in imajo v sebi rotacijo. Oblike oblakov so lahko izjemne, po drugi strani pa so te nevihte tudi najnevarnejše. Prepotujejo lahko velike razdalje, trosijo debelo točo in povzročajo orkanske sunke vetra. V skrajnih primerih, ko se ujamejo vsi dejavniki, lahko spustijo tudi tornado.«
V deželi z največ strelami v Evropi. Slovenija mu kot nevihtna dežela z največ strelami v Evropi ponuja vrsto priložnosti, da jih lahko ujame v najbolj spektakularnih posnetkih. »Severozahod Slovenije je skupaj s severovzhodno Italijo in deli Hrvaške med nevihtno najaktivnejšimi območji v Evropi. K temu pripomore bližina Jadranskega morja, ki se poleti močno segreje in predstavlja vir energije za nastanek neviht, hkrati pa se ob Alpah in Dinarskem gorstvu zračne mase dvigajo in nastajajo nevihte. To je najizraziteje še posebej v poznem poletnem in jesenskem času, ko je morje še toplo, vremenske fronte pa so pogostejše. Razelektritve se lahko dogajajo znotraj oblaka in jih opazimo kot utripanje visoko nad nami ter za lovce niso posebej zanimive. Lahko pa potekajo tudi med oblaki ali iz oblaka v tla. Zadnje so praviloma najbolj fotogenične in zanimive, a hkrati najnevarnejše.«
Na strele čaka več ur. Še posebej ga pritegnejo na Primorskem. »Tam lahko namreč z višine fotografiram, kako udarjajo v morje. Zato se poleti in jeseni velikokrat zapeljem na hribe nad Koprom in Trstom. Tudi tam se seveda zgodi, da nevihte nastanejo kasneje, kot so kazala predvidevanja. Na lokaciji zato včasih čakam tudi po več ur. Včasih se zgodi, da sploh ne nastanejo, in se po celodnevnem čakanju vrnem domov brez ene same fotografije.«
Nikoli ni povsem varno. Najspektakularnejše fotografije strel na razbesnelem nebu nastajajo na višje ležečih predelih, od koder je najboljši razgled na ravnino. Torej brez objektov, hiš, dreves in daljnovodov. »Tako fotografiranje je seveda nevarnejše. Nikoli ni povsem varno. Ko strele začnejo udarjati v bližini, od pol kilometra do kilometer stran, je zelo pomembno, da se pravočasno umaknem na varno. To je v avtomobil ali zidani objekt. Doživel sem tudi že udare strele kakih 50 metrov stran. Najprej sem počepnil, pograbil vso opremo in stekel v avto. Nevarne so še pozitivne razelektritve, ki izvirajo iz pozitivno nabitega vrha nevihtnega oblaka. Te lahko udarijo tudi več kot dvajset kilometrov stran od jedra nevihte. Od tod tudi izvira ime strela z jasnega, saj lahko udari tudi, ko se po nevihti že zjasni.«
Na posnetek ujame več strel. Včasih se zgodi, da ga nevihta preseneti z zelo pogostimi strelami in trenutki, ko jih udarja po več hkrati. »Uporabljam DSLR-fotoaparat. Ta mi omogoča ročno nastavitev in z daljšim časom zaklopa ponoči ujame vso svetlobo, ki se pojavi v časovnem intervalu. S tem lahko na fotografijo ujamem vse strele, ki udarijo v 20, 30 sekundah ali celo več. Zahtevnejše je fotografiranje dnevnih strel, saj zaradi svetlobe daljši časi zaklopa ne pridejo v poštev.« Včasih v kompozitne fotografije s posebno obdelavo združi več fotografij, da lahko dobimo predstavo, koliko strel je udarilo v pol ure in več.
Več v reviji Zarja Jana št. 29, 16. 7. 2019.
