Manekenka Iris Mulej, ki je pred skoraj mesecem dni v jeseniški porodnišnici rodila svojega drugega otročka, dečka Arrona, pravi, da je biti mama najlepše delo v življenju, a tudi najbolj odgovorno. »Vzgojiti otroka v spoštljivega odraslega človeka ni lahko.« Nekaj tednov po porodu, ki ga bo vedno hranila v najlepšem spominu, je živela pri mami v Šmarjah pri Jelšah, ta teden pa se z otrokoma vrača v novo družinsko domovanje malce iz središča črnogorske Budve, kjer jih že nestrpno pričakuje očka Admir.
Tekst: Katja Božič, foto: Mateja J. Potočnik
Čeprav si je družino s podjetnikom Admirjem Barčićem ustvarila pozneje,kotsi je želela. »Vedno sem si govorila, da bom mamica, ko bo pravi časza to,« je začela razlagati lepotica, medtem ko smo sedeli na prijetni terasi hiše njene mame in je v naročju stiskala ljubkega novorojenčka, skoraj triletna Isabella pa se je zraven igrala in prijetno žlobudrala. »Življenje se nama je seveda povsem spremenilo. Mnogi so mi govorili, da bo izredno naporno. Ampak ljudje smo si različni, eni bolj komplicirajo in vidijo težavo v večini stvari, jaz pa vse vedno gledam s pozitivne plati. Vse nove izkušnje v življenju jemljem kot izziv in ne zapletam, kjer to ni potrebno. Sem velikoptimist, nekateri pravijo, da to ni dobro, a jaz menim, da s tem prihranim veliko živcev sebi in drugim.«
Porod kot najlepše doživetje. V začetku aprila se je zaradi drugega poroda vrnila iz Budve, kjer že več kot tri leta živi s svojim izbrancem Admirjem Barčićem, ki je v Sloveniji nekočvodil svoje podjetje za varovanje, potem jebil skoraj 10 letdirektor ameriške varnostne agencije v Kabulu, danes pa dela za ameriško podjetje Stratex. »Nisem želela roditi v Črni gori, zdravstvo je tam na povsem drugem nivoju kot pri nas, zato imamo vsi zdravnike v Sloveniji,« je razložilaIris. Porod je zanjo poseben dogodek, na katerega se je obakrat skrbno pripravljala. Ko je prvič zanosila, je bila zelo presenečena in vesela, da ni občutila strahu pred porodno bolečino kot mnoge njene kolegice. »Slišala sem toliko negativnih izkušenj, da sem si včasih mislila, da je porod grozota, polna bolečin, ki jo pač mora preživeti vsaka mamica. Potem pa sem spoznala, da je porod v resnici nekaj krasnega, veličastnega in da si ga želim doživeti tako, kot mi ga je namenila mati narava. Tako sem sledila svojim občutkom. Prve mesece nosečnosti sem uživala z mislijo na novega družinskega člana ter začela prebirati razne članke in knjige o nosečnosti in porodu. Takrat sem tudi naletela na Urško Repnik, veliko podpornico naravnega poroda in dojenja, ustanoviteljico portala www.mamami.si, ki je letos s podpornicami naravnega poroda in strokovnjakinjami ustanovila še šolo za starše www.veva.si.« Pika na i njeni odločitvi za naravni porod pa je bila izjava njene mame, ki ji je rekla: »Ah, Iris, ti boš lepo in hitro rodila, ni te strah, imaš visok prag bolečine in ne kompliciraš.« »Takrat sem se odločila, da bo moj porod lep, hiter in seveda naraven! Prepričana pa sem, da lahko porod po svoji meri doživijo tudi ženske z nižjim pragom bolečine in strahom, če so le pripravljene prisluhniti svojemu telesu in se poučiti o pomenu in moči naravnega poroda. Samo nekaj več energije, volje in zaupanja vase je treba imeti. Izkušnja takega poroda ti da moč, ki ti je nihče drug ne more dati.« S svojim blogom poskuša porodno izkušnjo približati vsem ženskam, ki se ga bojijo. »Normalno je, da se bojimo bolečine. Ampak z vsakim popadkom, ki povzroči bolečino, si bližje koncu poroda, ko končno dobiš v naročje svojega otročka. Razumem pa tudi vse tiste bodoče mamice, ki so zaradi strahu pod velikim pritiskom, da se odločijo za epiduralno anestezijo ali carski rez. Zadovoljna sem, če se zaradi mojih zapisov katera znebi strahu in se odloči roditi naravno, saj sta zadovoljstvo in ponos po temneizmerljiva.«
Več v Zarji, 18.6.2019
