Jonas se je vrnil na male zaslone. Bili smo na snemanju in se prepričali na lastne oči, da je še vedno samozavesten, še vedno se zna spogledovati s kamero kot nihče drug, publika v studiu mu je z roke. Če se kaj zatakne, glasno protestira, in mirno prizna, kadar je kriv sam: »Zaj... sem.« Jonas je star televizijski maček s prezenco, ki jo zna dobro unovčiti. S soscenaristoma Igorjem Bračičem in Gregorjem Torkarjem so obetavna ekipa.
Jonas, končno se vračate na televizijo!
Hvala bogu. Sem vesel, da spet nekaj počnem.
Takšnega formata oddaje še niste delali.
Prav tega sem vesel, rad imam izzive, nočem več voditi samo kvizov. Zato sem vesel drugačne priložnosti.
Pa saj niste vodili samo kvizov.
Zadnje čase ja. Da sem nastopil v nadaljevanki, sem jo moral napisati sam. (smeh) Po Milijonarju sem dobival samo kvizovske ponudbe.
Sicer pa ste kar »redno zaposleni« na radiu, vaši prvi ljubezni.
Res je, šest ur na dan vodim program na radiu Bob, od sedmih do desetih in od dveh do petih popoldne, dvakrat po tri ure. Takrat, ko se ljudje vozijo v službo in domov, od ponedeljka do petka. Radio se mi je od medijev prvi zataknil v srce, še vedno se mi zdi, da ga z lahkoto obvladam. Na njem sem si nabral prve izkušnje in dolgo sem ga pogrešal. Pravi izziv je dobro delati radio, narediti dobro TV-oddajo ali napisati dobro knjigo.
Ko ste še vodili oddajo Videošpon, ste bili zelo mladi. Danes kot da ni več mladih voditeljev, še Lado se je malce postaral, Bobovnik vodi Milijonarja ... Kaj se dogaja?
Tudi jaz pogrešam mlade voditelje na televiziji. In aktivne mlade nasploh. Prav čakam, kdaj se bo zganila nova generacija, tudi družbeno. Generacije pred nami, v šestdesetih, so imele seksualno revolucijo, pa boj za svobodo in mir na svetu, kasneje, v pankovskih časih, smo se šli anarhijo, v smislu pošljimo vse k vragu. Nekaj se bo moralo zgoditi tudi zdaj. Mlade smo zamotili s tablicami, a nekje bo moralo počiti. Imam občutek, da se kuha; upam, da se. Naj se uprejo. To je dolžnost mladih.
Koliko pa spremljate družabne medije?
Facebook me ne zanima, Twitterju sledim, imam račun na Instagramu, pa ga ne spremljam ..., to pa zato, ker sem se prezgodaj začel ukvarjati s tem, že leta 2006 sem pomagal ustvarjati spletni medij Vest, ki se ga nihče več ne spomni – bili smo pred časom, tako da je nujno moral propasti. Blog sem pisal, ko še nihče ni vedel, kaj to je, videobloge sem imel, ko se še nihče ni ukvarjal z njimi ... Ravno, ko sem se vsega naveličal, so to pograbili drugi. Zdaj me pa prav nič ne mika v to množico, biti le eden izmed mnogih. Treba se bo spomniti kaj novega.
Zakaj pa vas zanima Twitter?
Spremljam ga toliko, da tipam, kaj se v Sloveniji dogaja, ker je najhitrejši medij. Da vem, kaj med ljudstvom vre, nad čim se zgražajo, čemu se smejijo, o čem se pogovarjajo, kaj jih moti, česa se bojijo. To se na Twitterju najhitreje začuti.
Oddaja Kaj dogaja ima podoben format kot oddaja Ta teden z Juretom Godlerjem.
Tako je, gre za isti format – pregled tedna s komične, duhovite perspektive in malo tudi v razmislek. Če se že zgledujemo po kom, je to prvi tovrstni šov, oddaja Saturday Night Live, ki ima še danes vsako soboto rubriko, ki se imenuje Weekend Update (Novo ta vikend, op. a.). Ta segment je desetminutni, naša oddaja je polurna. Obstajajo tudi Mash Report, Daily Show, Last Week Tonight Johna Oliverja ... Tega formata se ne sramujemo. TV Slovenija pa takšne oddaje že dolgo ni imela, nazadnje TV Poper in pred leti TV žehtnik.
Je to celotedensko delo, zbiranje idej?
Dan po oddaji, v nedeljo, se dobimo pisci na prijetnem sestanku in mečemo skupaj ideje ter jih zapišemo. V ponedeljek in torek jih prečistimo, dodamo nove, ki so se rodile vmes, to v sredo in četrtek ponovimo, potem pa sčrtamo vsaj 80 odstotkov najslabših štosov. Če odstopi minister, scenarij popravimo v zadnjem trenutku.
Pa zmorete to ob delu na radiu? Pri vaših letih?
Seveda zmorem, saj ne kopljemo v solinah. Pogovarjamo se, pišemo, tipkamo, ni, da bi se človek prešvical. Težko je bolj zaradi tega, ker mora biti duhovito in zabavno. In če ne bi bilo težko, bi to počel vsak.
So se vam v življenju prioritete z leti kaj spremenile?
Seveda so se mi, z otroki pride družina, in če bi rekel, da je zame karkoli drugega pomembnejšega od družine, bi izpadel bedak. Vsak, ki reče kaj drugega, je cepec. Pa zdravje je pomembno in da se ne mučimo z depresijo in slabo voljo.
Celoten pogovor z Jonasom si lahko preberete v 12. številki revije Zarja (19. 3. 2019). Lahko jo prelistate tudi na Trafiki 24.
