Tea Jarc, sindikalistka in aktivistka: Dan, ko nas moški dejansko poslušajo
Za enaintridesetletno Ljubljančanko, predsednico sindikata Mladi plus, nekdanjo predsednico Mladinskega sveta Slovenije in vodjo različnih izobraževanj o mladinskih politikah doma in po svetu, ki je nedavno na Dunaju sodelovala pri oblikovanju nove evropske strategije za mlade in je prepričana, da potrebujemo ministrstvo za mladino, je osmi marec še vedno pomemben praznik. »Je praznik žensk, ki so se borile za enakopravnost na trgu dela, za volilno pravico, za prevzemanje javnih funkcij, za pravice v zasebnem življenju – družini, pri varstvu otrok, za pravico do izobraževanja, ženske so imele veliko vlogo v mirovnih gibanjih. Izjemno pomembno je, da imamo praznik, ko se spomnimo in priznamo vlogo žensk v zgodovini. V današnjem času pa je to dan, ko ženske spomnimo – predvsem moške – na teme, s katerimi se ženske spopadamo vsak dan. Osmi marec je dan, ko nas moški dejansko poslušajo, nam daje vidnost v družbi in nas postavi v ospredje. Se je pa praznik morda spremenil v zgolj nekaj simbolnega – ko se ženskam nekaj da (rožo ali bombonjero), ne odpirajo pa se prave teme. Dejstvo je, da ženske v družbi nismo enakopravne. Svet tudi zaradi kapitalističnega sistema moškega še vedno postavlja na prvo mesto, ženska pa je potisnjena na stran in je v socialno, ekonomsko in politično slabšem položaju kot moški.«
Čeprav se je položaj žensk res izboljšal in imamo sprejetih mnogo deklaracij, konvencij in zakonodaj, ki se dobro slišijo, v praksi enakopravnost še vedno ni vidna.
Dora Domajnko, inženirka: Naše pravice niso samoumevne
Sedemindvajsetletna Ljubljančanka je razvojna inženirka v podjetju RSL merilna tehnika, doktorska študentka na Fakulteti za elektrotehniko in inženirka leta 2018. Deset let je trenirala kajak na divjih vodah, danes pa jo v prostem času kot deskarko bolj zanima, kam piha veter. V glasbeni skupini Viaentropia, katere stil je irski punk rock, še vedno igra klavirsko harmoniko, od nekdaj pa ji je bila zabavna tudi matematika. Tako zelo, da je pogosto po prihodu z zabave za nadaljnje razvedrilo reševala težke matematične zagate – s svinčnikom na papir. Smer njenega izobraževanja so ji nakazali prav ljubezen do naravoslovja in starši, oba inženirja elektrotehnike. Veliko matematike je tudi pri njenem delu v RSL, kjer se ukvarja s kalibracijo senzorjev, ki jih uporabljamo pri rolojih za pametno hišo, v vozilih, letalih, v transportni industriji, robotiki ...
Sama sebi se zdi v tako spodbudnem okolju razvajena, saj nima slabih izkušenj, da je ne bi kdo resno jemal samo zato, ker je ženska.
Jerica Bukovec, dirigentka: Dajem si priložnost, da se ozrem vase
Osemintridesetletna Štajerka, ki z družino domuje v Ljubljani, vodi Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, sodeluje z zborom Slovenske filharmonije in je potem, ko je leta 2003 šla na študijsko izmenjavo na Švedsko, tam ostala kar osem let. Vodila je različne švedske zbore, se dotaknila prvih stopnic uspešne profesionalne poti in se kot preprosto dekle povsem nepripravljena srečala z uspehom. Danes prizna, da ni znala živeti s svojim uspehom in se je pozneje odločila, da mora delati na sebi. Pri tem ji je pomagala zanjo ena od navdihujočih žensk, dr. Saša Kranjc, psihoterapevtka in coachinja, ki jo je vodila iz pridnosti v avtentičnost. »Ona je zgled nekoga, ki se je odločil svojo težko zgodbo spremeniti v čisti uspeh na vseh področjih in zdaj pri tem pomaga meni in še mnogim, ki so se odločili živeti sebe.« To je tudi Jerčino sporočilo ob osmem marcu: »Ko sem v stiku sama s sabo, takrat lahko največ dam. Kako torej danes slišim sebe in to, kar me nagovarja, da naredim nekaj zase? Tukaj gre za odnos do sebe, ki ga spol ne definira.« Živeti sebe in svoje poslanstvo je temelj, iz katerega lahko gradi, daje in sprejema.
Mednarodnemu prazniku žensk se iskreno nikoli ni zavestno posvečala. »Nekje globoko pa se mi je vedno zdelo lepo. Letos si dajem priložnost, da se na ta dan ozrem vase in uvidim, kaj mi ne služi več, kaj pa potrebuje več prostora za rast – kot ženska, mama, kot vse, kar sem.«
Več v Zarji, št. 10, 5. 3. 2019