Kot vsako zimo se tudi tokrat po kipec za žensko leta odpravili v Rogaško Slatino, k Ljubici na dom. Odkar smo se nazadnje videli, je ta edinstvena umetnica preživela operacijo srca in jo k sreči uspešno prestala. »Zdravniki v Krapini, kamor sem šla na operacijo, so opravili zelo dobro delo. Domov sem se vrnila, kot da se ne bi nič zgodilo, čeprav sem dobila tako obvod kot tudi spodbujevalnik,« nam je zaupala. Zdaj mora paziti, da ne dviguje težkih stvari, sicer pa je še vedno polna energije in navdiha. Dopoldneve preživlja v svojem ateljeju, opoldne se odpravi v zgornje nadstropje, kjer pripravi kosilo zase in za moža, popoldneve pa si ponovno popestri z ustvarjanjem. Ker so kipi pogosto težji od petih kilogramov, kolikor ji je dovoljeno dvigniti, morda napravi kakšnega manj, zato pa več slika. Težko si predstavlja, da bi dan preživela kakorkoli drugače, saj je točno to tisto, kar njena duša potrebuje. Mož jo pri tem podpira in razume, saj se tudi v njem skriva umetnik, saj piše pesmi.
Njena dela so prepotovala večji del sveta. O sebi Ljubica pravi, da je tiha delavka. Najsrečnejša je doma v objemu tišine svojega ateljeja, v družbi platna, čopičev, barv in gline, prepuščena sebi in svojemu trenutnemu navdihu. Njena dela govorijo namesto nje. Še več, njene umetnine so videle velik del sveta, večji kot ona sama. Njeno stekleno skulpturo hranijo v galeriji v New Yorku, svoje stvaritve je razstavljala tudi v Londonu, na Nizozemskem in še kje. V vseh teh letih ustvarjanja se jih je nabralo res ogromno. Svojim delom je pustila prosto pot, nikoli pa jim ni sledila v svet. »Hči me še danes kdaj pobara, zakaj se nisem pred leti odzvala povabilu v New York, da bi me tam bolje spoznali in bi danes morda tam ustvarjala vsa družina,« je povedala. A očitno slediti srcu včasih pomeni, da ostaneš točno tam, kjer si. Ljubica se zaradi tega, ker je ostala v Rogaški, ne počuti prav nič prikrajšana. Prej nasprotno, srečna je, da je tako. Poleg tega je razstavljanje ne zanima več toliko. Zdaj ustvarja samo še iz golega užitka. Če si želi kdo ogledati ali kupiti njena dela, se bo moral torej oglasiti kar pri njej doma. Kot to vsako leto storimo mi.
Simbolika miru in obilja. Ljubičin atelje je svojevrstna galerija samih imenitnih del. Povsod so razobešene navdušujoče slike, police krasijo umetnine iz stekla, kipi pa imajo rezervirano svojo sobo, ki jo s svojo prisotnostjo popolnoma zapolnijo. Med njimi se človek kar malo izgubi in odtava. Vsak kip obiskovalcu pripoveduje svojo zgodbo in lahko rečemo, da so Ljubičini kipi nadvse kramljavi. Le tega nam niso želeli izdati, katerega med njimi bomo lahko odpeljali s sabo na uredništvo, kjer bo počakal do razglasitve letošnje ženske leta. To skrivnost nam je pač razodela Ljubica in še razložila, s kakšno simboliko je obogatila kipec. »Ženski kip v roki drži vejico miru, nad glavo pa nosi polno košarico sadja, kar predstavlja obilje.« Mir in obilje je tisto, kar privošči vsakemu med nami, in ni naključje, da bo ta kip prejela ravno ženska leta. Naše nominiranke tako ali drugače med drugim stremijo k obojemu.
Današnji svet potrebuje čim več takšnih ljudi. Ko smo jo med pogovorom mimogrede vprašali, kakšen se ji zdi današnji svet, je njen obraz postal resen. »Zdi se mi, da življenje dandanes ni lahko. Sploh mladim je težko in sprašujem se, kakšna prihodnost jih čaka. Nisem kaj preveč optimistična.« Je pa zato toliko pomembneje, da se v tem svetu najdejo ljudje, ki želijo pomagati in napraviti življenje lepše, ne le zase, temveč tudi za druge. Sploh tiste, ki so prevečkrat prezrti. Kot so še vedno prevečkrat prezrte tudi ženske, ki za sabo puščajo tako velik in pomemben pečat, ki še zdaleč ni samoumeven. Kandidatke za žensko leta dokazujejo, da smo lahko vzor in kanček upanja na tisoč različnih načinov. Le izbrati si je treba nam pisanega na kožo in delati dobro.
Ljubica še zdaj v posebnem predalu hrani stare revije, v katerih so bile vsako leto predstavljene zmagovalke. Med njimi ji je še posebej v spominu ostala ilustratorka Jelka Reichman. No, prav vsem zmagovalkam pa je zagotovo ostala v spominu Ljubica. Navsezadnje njihov domove krasijo njeni čudoviti in s pozitivnimi mislimi prežeti kipci. Tudi od nas se ob koncu obiska poslovi z lepimi mislimi, letošnji kipec pa poljubi v slovo in ga tako še zadnjič blagoslovi. Le kateri izmed nominirank ga boste bralci namenili tokrat? Vemo, izbira je res težka, kadar je treba izbirati med šopkom imenitnih. Z vzhičenjem pričakujemo dan, ko bomo razglasili žensko leta 2018! Čisto blizu je že.
Objavljeno v reviji Zarja št. 52, 24. 12. 2018.
