Dobili smo prvi intervju po njenem imenovanju. Obljubila sem ji, da bo trajal pol ure, ker je imela natrpan urnik, pa sva končali v devetnajstih minutah. Pri nobenem odgovoru ni postala niti za sekundo. Sicer pa – odločna, natančna, hitra, zanesljiva pri odgovorih. V bistvu takšna, kakršno si človek želi za šefinjo naše policije. Prvo v slovenski zgodovini.
Na dveh najvišjih represivnih položajih v državi sta dve ženski, generalmajorka Alenka Ermenc in vi.
S kolegico Ermenčevo že vrsto let zelo dobro sodelujeva, tudi med migrantsko krizo leta 2015 in 2016 sva se veliko dogovarjali o sodelovanju obeh državnih organov, policije in pripadnikov slovenske vojske. Prepričana sem, da bova s tem nadaljevali. Ocenjujem, da sva na teh delovnih mestih zaradi najinega preteklega trdega dela in sposobnosti. Ne glede na spol.
Pravijo, da ko moški nekaj »zafurajo«, pokličejo na pomoč ženske. Sindikate vodi Lidija Jerkič, vi ste glavna policistka ... So res moški kaj zafurali?
Ne bi rekla, da so kaj zafrknili, jaz delujem po načelu, ki sem ga nekoč prebrala: da so sanje čudovite, da so nujno potrebne, ampak so minljive in kratkotrajne ter nam ne prinesejo sprememb. Napredek nam prinese trdo delo. Iz tega izhaja moja filozofija glede vseh teh položajev, ki ste jih našteli. Samo trdo delo prinese zaželeni cilj. To je moje osnovno izhodišče, ki ga ves čas sporočam tudi svojim sodelavcem in sodelavkam.
Ste magistra prava, ukvarjali ste se s kazenskim pravom, kriminologijo. Vas je k temu pripeljala služba na policiji ali obratno?
Po končani srednji šoli, tedaj se je imenovala družboslovno-jezikovna, danes pa je poljanska gimnazija, je bila moja začrtana smer pravo. Tam pa me je že zelo zgodaj pritegnilo kazensko pravo s kriminalistiko, zato sem tudi diplomirala na področju ogledov krajev kaznivih dejanj. Pritegnilo pa me je poslanstvo policije kot tistega, ki prvi v družbi zagotovi javni red in mir, varnost, ki predvsem zaščiti ranljive, žrtve kaznivih dejanj. To poslanstvo policije mi je bilo očitno dano v zibelko, gnalo me je med vsem mojim izobraževanjem.
Pa policija danes izpolnjuje poslanstvo, ki ste si ga predstavljali takrat?
Absolutno. Policija kot sistem, policistke in policisti verjamemo v to poslanstvo in ga živimo. 24 ur na dan, sedem dni v tednu, tudi v prostem času. To viteštvo je tisto, ki me je pritegnilo, a viteštvo seveda v okviru zakonov.
V govoru ob imenovanju ste izpostavili, da boste poskrbeli za karierno napredovanje kolegov, ki naj bi bilo neurejeno. Policija je ravno sredi stavke, tudi zaradi tega, neurejenih razmer, nizkih plač, izrabljene opreme ... Kako se boste lotili tega?
V zakonu o organiziranosti in delu policije imamo definirano, kaj je to karierni policist. V kolektivni pogodbi imamo definiran karierni sistem in tam je tudi naloga generalnega direktorja policije, da v sodelovanju z reprezentativnima sindikatoma poda smernice za karierno pot. Karierna pot je pomembna za vsako resno organizacijo, ki da nekaj na usposabljanje, izobraževanje, predvsem pa na osebnostni razvoj svojih ljudi. Ker to žene tako zaposlene kot organizacijo k napredku. Želim, da je slovenska policija odprta za nove ideje, nove misli in s tem za nove generacije. Na vsak način jih vabimo, da se nam pridružijo.
Kako pa jih boste privabili, s slabimi plačami? Zaradi njih policisti stavkajo.
Po raziskavah je faktor plače šele na tretjem mestu kot motivacija, ki pritegne mlade ljudi, da se pridružijo nekemu sistemu. Zagotovo so pomembni dobri medsebojni odnosi in razvoj, ki ga ponujamo mlademu človeku, karierna pot. Ja, policisti stavkajo, podpiram jih pri njihovem prizadevanju za boljše vrednotenje tega plemenitega poklica in upam, da bosta obe strani, tako vladna pogajalska skupina kot policijski stavkovni odbor, našli ustrezno rešitev in dogovor čim prej. In da bo rezultat boljše vrednotenje dela policistov.
Celoten pogovor si lahko preberete v 51.številki revije Zarja. (18.12.2018)
