Žiga Vavpotič je mladenič, ki od nekdaj prehiteva samega sebe. Že od otroških let razmišlja, kako bi prispeval svoj del k lepšemu svetu, zato si je zgodaj začel postavljati jasne cilje, kaj si v življenju želi doseči. Podpisal se je pod mnoge (tudi mednarodne) projekte, vodil je svoje podjetje, je soustanovitelj Zavoda Ypsilon, v katerem se je rodil precej znan projekt Simbioz@, zadnja štiri leta s partnerko živi na Cipru, kjer predseduje upravnemu odboru družbe Outfit7, ki je bila nekoč v lasti zakoncev Login, poleg tega pa je tudi član David Rockefeller Fellows, v eminentni družbi predstavnikov Trilaterale, katere evropski del se je pred kratkim sestal v Ljubljani. Žiga je pomagal pri organizaciji srečanja in nam z veseljem razložil nekaj stvari o tej zaupni organizaciji, ki so jo leta 1973 ustanovili na pobudo pokojnega milijarderja Davida Rockefellerja.
Tekst: Katja Božič
Kako ste prišli v to eminentno družbo predstavnikov Trilaterale?
V Trilaterali so se v neki fazi odločili, da želijo v svojih vrstah imeti nekaj mlajših ljudi. Takratni slovenski predstavnik Marko Voljč se je odločil predlagati mene. Pred petimi leti je tako nastala prva skupina mladih ljudi, ki so jo poimenovali David Rockefeller Fellows. Imel sem čast, da so me izbrali v prvo skupino sedmih Evropejcev, ki smo dobili vpogled v delo Trilaterale. Tri leta so nas vabili na svoje dogodke, plačevali stroške in nam omogočili še dve leti statusa nekakšnih alumnov. Z dogodkom v Sloveniji pa se je moj petletni mandat v tej organizaciji uradno končal.
Kakšne kvalitete so iskali pri mladih kandidatih?
Vsak kandidat ima za sabo dejanja, s katerimi kaže, da mu je mar za širšo družbo, da ima odprt pogled na svet, si želi sodelovati pri različnih globalnih temah, se nanje pripravljati, sodelovati v debatah ter se zavezati, da bo v življenju deloval naprej v tej smeri in bil odgovoren posameznik družbe. Tako si jaz to razlagam in tako to razumem.
Kdo pravzaprav sestavlja Trilateralo?
V osnovi združuje ljudi iz gospodarstva, akademskih krogov in politike (aktivni politiki morajo svoje članstvo zamrzniti) s treh kontinentov – Amerike, Evrope in Azije. To so vsi zelo zanimivi ljudje, ki so v preteklosti in bodo v prihodnosti sooblikovali svet in jih v organizacijo povabijo. Vsaka država lahko izvršnemu odboru predlaga nove člane, ki so aktivni in imajo vpliv na širšo družbo. Število članov pa je po državah omejeno.
Kaj pa je namen organizacije?
Osnovna ideja je bila želja po večjem sodelovanju med Ameriko, Evropo in Japonsko. Ker pa se je svet v času od nastanka organizacije spremenil in Japonska ni več velesila, kakršna je nekoč bila, govorimo o tretjem kontinentu, o Aziji torej, predvsem Kitajski in Indiji. Namen je ustvarjati zanimiv debatni klub, ki govori o pomembnih današnjih temah, ki bodo vplivale na jutri, promovirati demokracijo, opazovati, kaj se dogaja s svetom, ter spodbujati sodelovanje znotraj Trilaterale in med državami.
Eno glavnih pravil organizacije naj bi bila zaupnost, zakaj?
V osnovi gre za zelo preprosto pravilo. Ni težava povedati, o čem se na srečanju govori, vsa vsebina je lahko javna, ne sme pa se povedati, kdo je kaj povedal. To pravilo morda deluje misteriozno, omogoča pa, da lahko ljudje zelo iskreno, iz srca govorijo o vseh realnih problemih in situacijah ter s tem poskrbijo, da so debate kakovostnejše. Tega v slovenskem prostoru nismo navajeni, ampak po petih letih izkušenj lahko povem, da so debate res na visoki ravni, zanimive, toda v krogih, kjer vlada zaupanje.
Ampak potem je veliko prostora za špekulacije. Organizaciji pripisujejo razne teorije zarote, zakaj?
V trenutku, ko spraviš na kup nekaj znanih zanimivih ljudi in ne odpreš vrat celotni javnosti, to postane sumljivo. Jaz se iskreno nasmejem, kadar slišim, da Trilaterala obvladuje svet. Če taka skupina lahko obvladuje svet, ga je precej lažje obvladovati, kot si predstavljam. Res je, da združuje okoli 400 ljudi in da vsak od njih nosi neko družbeno odgovornost. To je tudi dovolj velika družba, v kateri lahko najdemo posameznike, ki niso naredili vsega tako, kot bi morali, in drugače, kot družba to razume. Zaradi njih lahko tako celotni organizaciji pripisujejo nekatere stvari. V svetu, v Sloveniji pa sploh, včasih ne razumemo pomena zanimivih debat združenj in pogledov, izstopati iz povprečja pa je nekaj nenavadnega, nekaj, kar težko družbeno sprejmemo.
Več v Zarji, 27.11.2018
