Večina študentov, ki se odpravijo na izmenjavo ali študij v tujino, se vrne z neprecenljivimi izkušnjami, odprejo se jim tudi nove poti in možnosti za delo, pogled na domače razmere pa je drugačen.
Svojo tovrstno izkušnjo nam je opisal Ljubljančan Blaž Damjan. V tujino se je prvič odpravil že kot gimnazijec. Takrat se je prijavil na razpis organizacije AFS Interkultura Slovenija. Ta skrbi za programe izmenjave dijakov po vsem svetu. Spominja se, da ga je bilo precej strah prvič oditi za tri mesece od doma. »Na izmenjavo sem šel v Belgijo, kjer nisem nikogar poznal. A sem se v novem okolju dobro znašel in si hitro našel družbo. Stanoval sem pri družini, s katero sem se odlično ujel. Še danes imam stike z njo in rečem ji kar moja druga družina.« Pridobil si je samozavest, uživati je začel v potovanjih, zanimati ga je začelo veliko stvari, dobil je tudi več motivacije za učenje. Številni predsodki so odpadli, v treh mesecih se je naučil flamščine. Še samega sebe je presenetil, da je tako hitro osvojil nov jezik. Če imaš željo, gre vse lažje, pravi, hvaležen očetu, ki mu je to izkušnjo predlagal.
Koristno leto za razmislek o študiju. Kot številni gimnazijci tudi Blaž ni natančno vedel, kateri študij bi bil zanj. Odločil se je za leto dni premora, da bi ugotovil, kaj ga zanima. Prizna, da je bil tudi razvajen, saj je bila mamina domača oskrba odlična in mu ni bilo treba skrbeti za nobeno stvar. Spet je odšel v Belgijo, v Antwerpen. Našel si je dve službi in delal kot prodajalec v znani trgovini z oblačili, poleg tega je na ulici delil letake.
Nova izkušnja v Amsterdamu. »Tudi te izkušnje so mi koristile pri odločanju za študij. Z očetom sta preverila, katere so najboljše šole za gostinstvo in turizem po svetu. Poleg tistih v Švici, ZDA in drugje po svetu, kjer bi bil študij finančno prevelik zalogaj, sva našla šolo na Nizozemskem z uradnim imenom Hotelschool The Hague. Sedež ima v Haagu, njen enakovredni program pa poteka še v Amsterdamu.« Šolnina je bila primerljiva s ceno letnika izrednega študija pri nas. Uspešno je opravil sprejemni izpit. V Amsterdamu je stanoval v kampusu šole in se hitro znašel ter kmalu ugotovil, da je izbral pravi študij in da je turizem zelo široka sodobna panoga, v kateri se nenehno odpirajo nove možnosti. Tudi med študijem si je našel dodatno službo v znani azijski restavraciji.
Praksa v znamenitem hotelu. Po prvem letniku, ki temelji na teoretičnih osnovah in nekaj prakse, ima študent te šole že dovolj osnov za delo v katerem koli hotelu na svetu, pravi Damjan. »V panogi, v kateri je drastično pomanjkanje delovne sile, smo študenti zelo zaželeni. Šola vzdržuje zelo dobre povezave s hoteli in hotelskimi verigami po vsem svetu. Na njeni spletni strani objavljajo interne razpise hotelov. Nekateri ponujajo le opravljanje prakse, drugi tudi plačilo in bivanje. Izbral sem londonski hotel Claridge's, ki spada v najvišji rang na hotelskem trgu. Da je res tako, se je pokazalo tudi v praksi.«
V hotelu zelo resno jemljejo izbiro osebja, zato je moral Damjan pred sprejemom opraviti tri pogovore, najprej s predstavnico kadrovske službe, nato z vodjo restavracije in na koncu še z vodjo vseh gostinskih oddelkov v hotelu, ki je kot zadnji odobril njegov sprejem. »Februarja letos sem tako začel in se najprej učil, kaj pomeni strežba na najvišji ravni, ko je treba znati gostu opisati, kaj je na krožniku, od kod so sestavine. Prepričati ga je treba, da je to, kar je naročil, vredno njegovega denarja. Uvajanje je potekalo postopno, začel sem z urejanjem miz za naslednjega gosta, kar zna biti zelo naporno v času, ko je gostov veliko. Podobno delo je bilo prinašanje pladnjev. V hotelski restavraciji natakar pride do mize in ne nosi krožnikov, pač pa jih streže s pladnja, ki ga drži njegov pomočnik. Po glavni jedi sem ponujal desertni meni. Po osnovnem uvajanju sem lahko goste tudi samostojno stregel.«
Prva dva tedna je delal po deset ur na dan, ker so mu nadrejeni rekli, da ga ne želijo preveč obremeniti. Pozneje je bilo treba pogosto delati od šestih zjutraj do šestih zvečer. A tudi tega se hitro navadiš, pojasni nasmejano. Kmalu je pridobil samozavest tudi pred pomembnimi gosti. Ti so bili zelo različni, od običajnih Britancev do najslavnejših zvezdnikov.
Kapučino za slavno igralko. Tako se Blaž Damjan nasmejano pohvali, da je postregel tudi Angelino Jolie. V hotelu je bila poslovno, na večerji za krajši čas. Pripravil in postregel ji je sojin kapučino. Zvezda je delovala zadržano, z ničimer ni izstopala, a je, kot pravi, bilo mogoče začutiti njen šarm in karizmo. Tudi v živo je Angelina Jolie, preverjeno, enako elegantna in lepa kot na filmskem platnu.
V hotel redno prihajajo številne medijsko znane osebnosti. Nekatere se najavijo vnaprej, druge le sedejo za mizo kot običajni gosti. Nekateri pridejo z varnostniki, pripraviti jim je treba mizo, kjer niso izpostavljeni pogledom. Zanje se včasih hitro razve, zato je treba biti pozoren tudi na njihovo zaščito. Nekateri so se pripravljeni fotografirati z gosti, ki jih to prosijo, drugi skrbno pazijo na zasebnost in zanje veljajo posebna pravila. Tudi to je del naloge osebja, če gostje to od njega zahtevajo.
V hotelu so bili zadnje čase še drugi zvezdniki, na primer Bruce Springsteen, Pierce Brosnan in Channing Tatum, a nekateri nimajo težav s svojo slavo, so zelo sproščeni in se jim ne zdi nič narobe, da se želijo fotografirati z njimi. Hotel je v delni lasti družbe, katere solastnik je katarska kraljeva družina z veliko člani, ki so pogosto prihajali v hotel in zahtevali določeno raven pozornosti. Pri tem so se jasno pokazale kulturne razlike.
Več v Zarji št. 34, 21. 8. 2018.
