Je zadnja korupcijska afera v zdravstvu končno kaplja čez rob? Javnost se sicer bolj kot s težo očitanih dejanj ukvarja s količino obremenilnega gradiva. Zdravniki, ki zahtevajo podkupnine – nezaslišano ali celo … nič novega? Nas je zanimalo nekaj drugega: so ugledni zdravniki ob pregovorni cehovski solidarnosti končno pripravljeni javno obsoditi to početje v svojih vrstah? Bili smo presenečeni.
Dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med, prof. kirurgije in višji svetnik v pokoju:
Neetičnost kolegov me zelo prizadene
»Sam sem že nekaj let zunaj aktivnega dela v medicini in le od daleč spremljam dogajanje v našem zdravstvu. Dolga leta sem bil član republiške etične komisije in me najbolj prizadene, kadar naletim na neetičnost kolegov. Nedvomno obsojam početje zdravnikov, ki so jemali podkupnine. Ne samo da je to neetično, ampak je tudi nezdružljivo z zdravniškim poklicem. Izgovor, da smo vsi ljudje, je popolni nesmisel. Samo zato, ker si človek, to ne pomeni, da si lahko pohlepen in podkupljiv. A samo obsojati takšno početje je premalo. Jaz bi zahteval najstrožje možno kaznovanje in tudi vračilo podkupnine. Žal pa je naše sodstvo tako naravnano, da si kaj takega ne moremo obetati. Saj na primer že doživljamo izjave sodstva, da bo pregledovanje materialov, ki so jih zbrali o koruptivnosti nekaterih zdravnikov, trajalo nenormalno dolgo. Občutek imam, da je bilo v času planskega gospodarstva korupcije manj, tudi zaradi takratnega strogega državnega nadzora. Danes pa je trg prost, zaradi česar je lahko zaživela korporacija. S prostim trgom smo omogočili umazano delovanje, podkupovanje. Naj spomnim samo na knjigo Medicina v primežu podkupnin, v kateri Hans Weis odkrito opisuje, kako je to v Nemčiji. Sem pa bil seveda tudi sam priča raznim oblikam korupcije v času svoje delovne aktivnosti, tako da se ta v zdravstvu ni pojavila od včeraj. Spominjam se, da so nekateri, tudi prominentni kolegi jemali vnaprej denar od bolnikov ali njihovih svojcev, zato ker so želeli, da bi jih prav ti kolegi operirali. Vem, da so pri tem neredko sodelovale kot posrednice glavne sestre oddelkov ali klinik. Ravno tako so 'pomagali' proizvajalci opreme ali farmacije in plačevali kolegom za drage strokovne kongrese v tujini, neredko v bolj oddaljenih, tudi eksotičnih krajih. Zato so seveda pričakovali lojalnost z naročanjem njihovih proizvodov. Dvakrat sem bil tudi sam v tujini, ko je stroške plačala farmacevtska družba, vendar kakšnih poznejših njihovih 'želja' nisem doživljal, je pa bilo lahko že marsikaj vnaprej dogovorjenega mimo nas udeležencev. Kljub temu da sem bil tudi predstojnik oddelka in pozneje strokovni vodja klinike, nisem hotel biti vmešan v nabavljanje materiala in opreme. To sem prepustil na tem področju izkušenejšemu kolegu in nisem imel občutka, da bi nabavo opreme izkoriščal za lastno korist.
Če se vrnem na aktualno dogajanje ... Preprečevati korupcijo bo v sistemu, v katerem sta skorumpirana tudi politika in sodstvo, zelo težko. Glede zdravništva sem še vedno prepričan, da se začenja izbor pravih, etično pokončnih, v biti poštenih ljudi, ki naj bi postali zdravniki, ob sprejemanju na študij medicine. To se žal pri nas že dolgo ne izvaja in se izbor prepušča računalniškemu izračunu točk, kar je popolnoma zgrešeno. Pozneje bi bilo pač najpomembnejše v kali zatreti možnosti za koruptivna dejanja take vrste, pa tudi primerna represija bi bila potrebna. Sicer se povsem strinjam s tem, kar je napisal kolega prof. Noč v svojem odličnem pisanju v Delu, in menim, da je naša družba na nadvse pomembni preizkušnji dokazati, koliko je sposobna odločno razkrinkati dobaviteljsko-zdravniški lobi in ga kaznovati. Pohlep in koruptivnost sta slabi človeški lastnosti, pregon in kazen pa sta nekaj, s čimer je pač take lastnosti treba preganjati.«
Dr. Erik Brecelj, kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani:
Žal pri svojih prizadevanjih nisem uspešen.
»Že zelo dolgo se trudim, da bi bili odgovorni za nezakonito trošenje zdravstvenega denarja kaznovani. Žal pri tem nisem uspešen.«
Dr. Dušan Baraga, družinski zdravnik v Zdravstvenem domu Cerknica:
Take stvari se ne smejo dogajati!
»No, seveda, saj odgovor sploh ne more biti drugačen, kot da to zelo obsojam. To naredi ogromno škode tudi vsem poštenim zdravnikom, enako kot malomarnost ali goljufija naredi škodo policistom, šolnikom itd., če se zgodi v njihovih vrstah. Ljudje smo navajeni posploševanja in potem nekaj slabega velja za vso poklicno skupino. Nasprotno ni ravno pogosto. Skratka, take stvari se ne smejo dogajati in bi morale biti odkrite ali še bolje bi jih bilo preprečiti na začetku ter povzročitelje čim prej obsoditi. Seveda, če podatki držijo, če je vse to res in ne gre za lov na čarovnice. Zelo pogosto kaka afera v zdravstvu izbruhne, ko je treba pokriti kako politično manipulacijo (npr. bančno pranje denarja iraškega podjetnika ...). Morali bi zaupati organom pregona, sodstvu in novinarjem, a vidimo, da so tudi ti podvrženi političnim vplivom.«
Milena Osole, dr. med., spec. kirurginja v pokoju:
Vsi bi morali dobiti odpoved.
»Absolutno obsojam jemanje podkupnin in kakršnokoli obliko korupcije v zdravstvu. Moje mnenje je, da bi vsi, ki se jim dokaže kršitev takšne razsežnosti, morali dobiti odpoved v javnih zavodih in tudi kot predavatelji na Medicinski fakulteti.«
Izr. prof. dr. Blaž Mavčič, specialist ortopedske kirurgije, Vodja oddelka za endoprotetiko in tumorsko kirurgijo na Ortopedski kliniki, UKC Ljubljana:
Afera brez novih dejstev
»Korupcija v zdravniških vrstah je obsojanja vredna, pa tudi pri vseh drugih profilih zdravstvenih delavcev in v družbi nasploh. O konkretni aferi se periodično poroča že od leta 2013 brez novih dejstev, obtoženim pa očitajo kazniva dejanja na relaciji dobavitelj-odločevalec v zdravstveni ustanovi. Zaradi takšnih afer dobi javnost vtis vsesplošne neurejenosti zdravstvenega sistema. Lahko povem, da sem bil sam v zadnjih dveh letih imenovan v tri interne komisije UKC Ljubljana za nabavo materiala in moram vsako leto oddati poročilo o premoženjskem stanju KPK. Pritiska dobaviteljev ali lobijev nisem zaznal. Poleg tega odgovor, da 'nabavo opreme vedno prepuščamo drugim', ne rešuje sistemske problematike nabav v zdravstvu. Vprašanje je, kdo v zdravstvenem sistemu naj bi bil odgovoren za izbiro določenega materiala – še posebno tistega, ki se vgradi v pacientovo telo. Pregled medijskih novic daje občutek, da javnost skrbi izključno preprečevanje korupcije izvajalcev, ne pa npr. kakovost nabavljenih materialov, stroškovna učinkovitost, usposobljenost izvajalcev za njihovo uporabo in korist za pacienta. Pred leti so slovenski mediji hvalili nakup poceni vsadkov v ortopedski bolnišnici Lovran, vendar pogrešamo poročila o stopnjah zapletov pri operiranih pacientih s temi vsadki. Dolgoročno lahko korupcijsko tveganje na tem področju zmanjšamo le s transparentno regulativo kakovosti, ne zgolj z regulativo cen ali izločanjem zdravstvenih izvajalcev iz postopka odločanja. Redkeje zdravnike v neprijeten položaj postavijo pacienti, ko nam želijo podariti kakršnokoli darilo. Osebno se v zadnjih 15 letih spomnim štirih primerov, ko so mi pacienti želeli v roke stisniti denar, eden od teh pacientov ročno uro. Ker se zavedam, da je že ponujanje nedovoljene nagrade kršitev 2. odstavka 262. člena Kazenskega zakonika, sem v teh primerih posameznike na to odločno opozoril in s tem dejanje preprečil.«
Več v Zarji št. 33, 14. 8. 2018.
