V dneh, ko se pol Slovenije sramuje stanja v slovenski vojski, vi predlagate referendum proti brezglavemu trošenju denarja za orožje. Ali lahko to sploh storimo, ko pa smo kot članica v Natu zavezani dajati določen odstotek BDP za vojsko?
Lahko in bi to tudi morali storiti. Smo članica Nata, a nikjer ne piše, da ima dva odstotka BDP, kolikor bi moral po zahtevah Nata znašati naš vojaški proračun, prednost pred katerimikoli drugačnimi investicijami. To so investicije, ki jih bistveno bolj potrebujemo: v kritično infrastrukturo, v zdravstvo, šolstvo, v socialne programe …
Pred časom je, sicer pri temi mednarodnih misij, predsednik državnega zbora Milan Brglez zelo lepo povedal: »V Natu imaš vselej pravico reči ne.« Druge države so to že večkrat naredile. Žal pa slovenski politični razred ni pripravljen reči ne zahtevnim pritiskom Nata.
Tudi druge evropske države ne namenjajo zapovedanega odstotka BDP za vojsko, celo Nemčija ne.
Velika večina članic Nata tega odstotka ne dosega in ga dejansko tudi ne namerava doseči.
Pri nas pa se ustvarja mnenje, kot da smo storili nekaj nezamisljivega in da je naša vojska v sramotnem položaju.
Že nekaj časa smo priča stopnjevanju histerije o stanju v slovenski vojski. V tej igri sodelujejo vsi: desna opozicija, ministrstvo za obrambo, predsednika vlade in države ter tudi akterji iz tujine. Vsakih nekaj mesecev nas iz vrha Nata okarajo, naša oblast pa se hlapčevsko opravičuje in nepremišljeno obljublja več denarja za orožje. In vse te alarmantne novice v zvezi s stanjem slovenske vojske so namenjene enemu samemu cilju: pritisku na slovenski proračun, da slovenske državljanke in državljani 1,2 milijarde evrov namesto za družbeno koristne investicije potrošimo za Natovo železo.
Ne za plače pripadnikov slovenske vojske, ne za njihove raztrgane rokavice in zluknjane čevlje?
Ne, tako kot sem včeraj povedal na odboru za obrambo, kjer sta tako obrambna ministrica kot Janšev podmladek mahala z rokavicami in čevlji, v mislih pa sta imela samo topove.
Bo oprema, ki jo moramo kupiti, ostala doma in varovala naše meje, kot si laično predstavljamo?
Po strateških dokumentih ministrstva za obrambo naj bi bilo kar 50 odstotkov slovenske vojske do leta 2025 pripravljene na delovanje v tujini, 10 odstotkov pa na hitro posredovanje izven naših meja. A že sedaj imamo vojsko, ki deluje v glavnem v tujini. Po deležu vseh vojakov na tujih misijah smo v samem vrhu Nata. V prihodnosti naj bi delovali le še kot ekspedicijski korpus izključno za potrebe in interese Nata. Tako dezintegrirana vojska pa na drugi strani ni sposobna obrambe lastne domovine.
Več v Zarji, št. 10, 6. 3. 2018
