Bolj ko spoznava okolje športnega funkcionarstva in politike, bolj ceni slovenske športnike, ki se odrekajo in mnogo žrtvujejo, da lahko zastopajo našo državo. Misli, da jih moramo še bolj ceniti – tudi kadar jim ne gre najbolje.
Slovenski športniki so nas v preteklosti z izjemnimi uspehi že tako razvadili, da jim skoraj ne zmoremo ploskati recimo za osmo mesto na svetovnem prvenstvu.
Mala Slovenija je športna velesila, na športnem področju smo velika Slovenija. Ob obisku kitajske delegacije smo govorili tudi o športu in podatek, da je Kitajska na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju osvojila devet medalj, Slovenija pa osem, je osupljiv! Kar primerjajte število prebivalcev in pokazala se bo vsa razsežnost in kakovost slovenskega športa! Trener triatlona iz tujine, na delu v Sloveniji, mi je dejal: »Opazujem Slovence v športu in moram reči, da ste neizmerno nadarjen narod.« Vzrok za našo uspešnost je tudi v tem, da šport zelo resno jemljemo, bolj kot v drugih državah, imamo pa tudi zelo dobre in predane strokovnjake. Dobre rezultate omogoča poleg truda in odrekanja športnikov tudi visoka strokovnost.
Zdaj nam je že jasno, da smo kapitalsko manj pomembna država – ali bomo sploh še lahko mešali štrene v svetovnem športu na najvišji ravni? Gremo komu na živce, ker smo tako majhni, nepomembni, pa tako uspešni?
Ne gremo jim na živce. Gre preprosto za to, da v vse pore našega življenja prodirajoč kapital začenja razlikovati med tistimi športniki oziroma državami, ki so bolj oziroma manj zanimive. Zato je treba na to zavzeto opozarjati in omogočiti, da šport ohrani temeljno načelo: fair play in enaki pogoji za vse. Vprašanje je, ali se to da narediti. Spodbuden primer je naš Aleksander Čeferin, ki je drugi najpomembnejši človek svetovnega športa (prvi je predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja, op. a.). Potem ko se je nogomet po različnih škandalih zaradi nameščanja rezultatov in podkupnin, do katerih je prišlo zaradi vrtoglavega vrtenja denarja, znašel v težavah, je uvedel korenite spremembe, začel spreminjati politiko in ustvarjati enake pogoje za vse. Niso šli v zaprto ligo velikih klubov in Maribor še vedno lahko ustvarja pravljico med velikani. Čeferin je celo izpostavil, da najboljši nogometaši največkrat prihajajo iz malih klubov iz vsega sveta, zato je pomembno, da se nogomet razvija v vsaki vasi po svetu. To je prava pot! To je pomemben znak, ki ga je treba dati vsem drugim športom. V drugih športnih zvezah gredo ravno v nasprotno smer. Zato je enotnost, ki jo Slovenci kažemo ob spornih potezah, prava pot.
S tem mislite na nedavno očitno favoriziranje Nemcev na rokometnem evropskem prvenstvu?
Pri odbojkarjih, ki so si na igrišču zaslužili igrati v najboljši ligi, je bila krivica še veliko večja. Pa tudi v košarki prihaja do tega, da zaradi razprtij med klubi in FIBO (krovna košarkarska zveza) najboljši košarkarji ne morejo nastopati za reprezentanco.
Več v Zarji, št. 4, 23. 1. 2018
