Ko je v osmem razredu zagledala kemijske enačbe, ji je vztrepetalo srce. Takole bi se verjetno izrazila v kakšni od svojih pesmi, ki jih rada piše, ampak kemija se ji je dejansko zapisala v srce. Učenje ji nikoli ni povzročalo težav, vendar vseeno ni pričakovala, da bo na mednarodni maturi dosegla tako dober rezultat – do vseh točk ji je zmanjkala samo ena. Devetnajstletnica, zdaj že nekdanja dijakinja kranjske gimnazije, ceni znanje in vedno pograbi priložnost, da se kaj novega nauči. Prepričana je, da se tako razvija kot oseba, ne nazadnje pa bo lahko s pridobljenim znanjem morda v prihodnosti pomagala ljudem.
Tisti h v imenu je dobila po nesreči. Rodila se je v Nemčiji, kjer je s starši živela dve leti, nato so se preselili na Portugalsko, in ob rojstvu je medicinska sestra samodejno zapisala ime Katarina s h, kot je v Nemčiji običajno. Drugo ime Carola je dobila po zdravnici, ki je njeni mami med nosečnostjo zelo pomagala.
Njen največji konjiček je kemija in ob prebiranju kemijskih člankov se sprosti, zato ni čudno, da gre kemijo tudi študirat. Sem ter tja napiše tudi kakšno pesem ter se z njo udeleži literarnega natečaja, zadnjo nagrado pa je za svoj znanstvenofantastični spis dobila na Inštitutu Jožef Stefan.
Od kod ta silna zagledanost v kemijo?
Že v moji družini je veliko kemikov, bratranec moje mami bo celo moj profesor na fakulteti. Ko pa sem v osmem razredu prvič videla kemijske enačbe, sem vedela, da bo to nekaj zame! Všeč mi je, ker je logično, saj se zelo težko učim tiste stvari, ki potrebujejo učenje na pamet. Temelj kemije pa je logika – in to me je najbolj privlačilo. V osnovni šoli sem mislila, da bom šla študirat jezike, vendar me je kemija v srednji šoli prevzela. V jezikih vseeno ne uživam toliko kot pri kemiji.
Torej ste pri izbiri študija poslušali svoje srce?
Popolnoma. Preprosto moraš študirati tisto, kar te veseli, saj sicer ne boš dober na svojem področju. Nekateri dijaki so še kakšen teden pred vpisom na fakulteto kolebali med študiji, meni pa je bilo to tuje, ker sem zares že od drugega letnika srednje šole vedela, da je kemija tisto, kar želim v življenju početi. Nekateri so se odločali med zelo različnimi smermi: neredki med pravom in medicino, kar nekaj takih poznam. Iz mojega razreda so na srečo vsi prišli na želene fakultete.
Starejši se mnogokrat pogovarjamo o tem, kje bo otrok dobil službo, kaj pravi trg delovnih mest … Kako pa vi gledate na to govorjenje, da pojdi študirat tisto, kar se bo splačalo?
Prvič, narobe se mi zdi, da greš študirat tisto, v čemer vidiš materialni smisel, kar ti bo prineslo mnogo denarja. Vsi mi govorijo, krasno, da si se odločila za kemijo, to je perspektiven študij, ampak meni se zdi, da si lahko dober in odkrivaš nove stvari na katerem koli področju. Zato se mi zdi omejeno razmišljanje, da je perspektiva samo v tehniki in naravoslovju. Glede služb je res, da je na nekaterih področjih več povpraševanja, ampak če si dober in daš veliko od sebe, boš dobil delo na katerem koli področju. Če delaš s srcem, se da.
Zakaj ste se odločili za mednarodno maturo?
Nisem nameravala, ampak sem mesec pred prijavo videla plakat na šoli, ki je obljubljal drugačen način dela, bolj poglobljen študij, izvirnost in razumevanje – v splošnem programu se mi zdi, da je še vedno zelo veliko memoriranja, kar me zelo moti. Tako da sem se za mednarodno smer odločila prav zaradi študijskega pristopa, in moja pričakovanja so upravičili. Ves pouk in testi potekajo v angleškem jeziku, razen slovenščine seveda.
Je pouk v angleščini izziv?
Jezik ni bil za nobenega od nas težava. Gre bolj za vsebinske stvari, ki so na precej visoki ravni. Še posebno pri naravoslovnih predmetih, jaz sem se odločila za višjo raven pri kemiji, je velika razlika. Že osnovna raven pri naravoslovnem predmetu na mednarodni maturi ti da zelo veliko znanja. Za kemijo je bilo treba na primer predelati obsežno gradivo s tisoč stranmi in prvič v življenju se spopadeš s študijem. To je bil zame največji preizkus, saj smo imeli prej pač učbenik s 100 stranmi, od tega je bilo 50 strani fotografij, tukaj pa res znanstveno gradivo, ki ga je bilo treba predelati v tretjem in četrtem letniku.
Več v reviji Zarja št.,33. 14. 08. 2017
