Naučila se je tudi spočiti od službe. Baterije si polni ob domačem Cerkniškem jezeru. »Ljudje, ki so zrasli v naravi in z njo, so čisto drugačni od mestnih,« pravi svetlolaska, ki se zavzema za aktivno državljanstvo.
»Verjamem v energije. Veliko časa preživimo v službi, in če imamo dobre odnose, so naši izdelki boljši. To se pozna na vseh ravneh,« pravi Katarina, ki prihaja iz Dolenjega Jezera pri Cerknici, le lučaj od slovitega presihajočega jezera. »Velika prednost je bivati v naravi. Odrasteš v drugačnega človeka, drugače dojemaš svet,« pravi novinarka in voditeljica, ki se je veliko družila s prijatelji in bratranci. Zaradi odraščanja ob jezeru je skoraj hitreje drsala kot hodila. Še zdaj ima doma spravljene majcene drsalke, kakršne so starši obuli navihani triletnici, ki ni nikoli dolgo zdržala pri miru. »Veliko sem tudi padala, a sem vedno znova vstala. Kot otroci smo se šli vse mogoče igre, ki jih danes ne poznajo več. Tako smo bili zatopljeni v igro, da so nas morali skoraj zvleči domov na kosilo ali večerjo. Nepozabna je bila tudi skupna paša krav. Zjutraj smo vstali ob sedmih in šli z enim odraslim in kopico otrok z zvončkom po vasi, da so sosedje odvezali krave in jih pustili na pašo. Če je bilo jezero suho, smo pasli tam, se igrali in malicali. Ta brezskrbni čas me je za vedno zaznamoval. Če sem veliko v službi, začnem močno pogrešati domače in naravo,« razlaga.
Novinarstvo ne sme postati rutina. »Življenje ob vodi ima posebno energijo. Sprehod ob njej me vsakič znova napolni za več dni. Imam dva kotička, kamor grem takrat, ko sem najbolj utrujena. Tja turisti, ki jih je zadnja leta vse več, ne pridejo. Ob jezeru smo tudi marsikatero ušpičili, vendar nikoli nič takšnega, da bi delali škodo. Bila sem živ, a priden otrok. Povsod me je bilo polno,« se smeji.
Več v reviji Zarja št., 18. 03. 05. 2017
