Multimedijska umetnica, avtorica treh knjig in otroške slikanice, ki jo je ustvarila z Dalajem Eegolom, svojim nekdanjim možem, sicer reperjem, 160 samostojnih razstav, skupinskih projektov in predstavitev doma in po svetu ... Potuje po svetu in ustvarja, največ živi v Londonu, vrsto let je preživela v Indiji. Pred kratkim se je vrnila z Nove Zelandije, živela je v hiši z bazenom, ki jo je izmenjala za stanovanje v Londonu. Potuje s kovčkom, nahrbtnikom in računalnikom, to je vsa njena domača pisarna. Pogovarjali sva se po Vibru, trenutno je spet v Indiji, kjer ima stalno razstavo v Wall Garden Gallery. Že vrsto let živi svoje sanje.
Miranda ste že skoraj 20 let, prej ste bili Lidia (Asta).
Najprej je bil to samo umetniški psevdonim in počasi tudi ime za prijatelje, potem pa sem ugotovila, da ga moram spremeniti. Če horoskop obravnavaš kot bojevnik, potem se lahko na novo rodiš, in to sem storila v Valvazorjevi kapeli z instalacijo, na kateri so bile tudi moja mama, hči in polsestra. Družina je sprejela moje novo ime in vlogo. Od takrat imam nov horoskop, zdaj sem strelka. Praznujem pa svetovni dan zdravja, ki je v mojih dokumentih zapisan kot uradni rojstni dan, ker zdravje vsakodnevno živim.
Kaj vse počnete?
Zelo rada delam z materialom, izražam se z rokami. Moje poslanstvo je kiparstvo. Vsakih 12 let pa napišem knjigo, kar je očitno moja dolžnost. Večinoma jem surovo hrano, tako da se s pripravo ne ukvarjam prav veliko. Prav tako sama skrbim za svoje prostore. V zadnjih treh letih se dosti ukvarjam z izmenjavo domov, tako da mora biti moj dom brezhibno pripravljen za goste in minimalistično opremljen. Veliko mojega dela je povezanega z digitalnim ustvarjanjem, na Vibru, Messengerju in Skypu ustvarjam idejne skice in pripravljam dokumentacijo za umetniške projekte. Ustvarjam z različnimi materiali: v bronu, vosku, najboljša sem v steklu. Lani smo začeli oblikovati les za masovno pohištvo, vključno s premazi zanj. Sama si izdelujem skoraj vso naravno kozmetiko. Pripravljam pa tudi sadike za permakulturni vrt v Prlekiji, tam obrezujem drevje in delam na vrtu. Fizična dela porazdelim na vsak dan po malem, drugače me odvračajo od mojih sanjskih ustvarjalnih svetov, saj nisem preveč gospodinjski tip. Združujem le umetnost in ekologijo.
Ustvarjate, potujete po svetu, nekaj časa ste živeli v Indiji, zdaj v Londonu, pred kratkim ste bili na Novi Zelandiji. Številni bi to počeli, a hodijo v službo vsak dan. Kako je uspelo vam?
Nikoli nisem bila zaposlena drugje kot sama pri sebi. Nikoli se nisem mogla podrediti nekomu, ki ima manj znanja od mene. Gimnazija je bila moja zadnja pokora in prava nočna mora, pa študij ekonomije tudi. Šele na filozofski fakulteti, ob študiju angleškega in italijanskega jezika in književnosti, sem začela dihati, pa potem ob obisku Londona še bolj. London me je vedno preoblikoval. Od malega me je vleklo v svet. Hrepenela sem po drugih deželah, zato sem se preselila v London, a se vseeno rada vračam. Zdaj cenim Slovenijo bolj kot prej, a potrebujem distanco do nje.
Celoten pogovor z Mirando si preberite v 14. številki revije Zarja. (4.4.2017)
