Herta Müller, nemška pisateljica, pesnica in esejistka, rojena v Romuniji, je letošnja dobitnica Nobelove nagrade za književnost. Njeno ime se je že večkrat pojavilo med predlaganimi za nagrado, vendar nikoli ni bila med favoriti. 

Müllerjeva pred dodelitvijo nagrade zunaj domovine ni bila znana. Njena dela opisujejo položaj, v katerem se je znašla kot preganjana disidentka, kot tujka v lastni domovini, kot nasprotnica političnega režima, kot oseba, ki je govorila v jeziku manjšine in ki se je tuje počutila celo v lastni družini. K temu je veliko prispevala njena življenjska pot. 
Leta 1953 se je rodila v Romuniji kot pripadnica nemške manjšine. Že njeno zgodnje otroštvo so zaznamovala kruta spoznanja. Oče je bil pripadnik nacističnih enot SS, mater pa so takoj po vojni odpeljali v delovno taborišče v Sovjetsko zvezo. Življenje v Ceausescujevem režimu je bilo zanjo vse prej kot lahko.
Pozneje je študirala nemški in romunski jezik ter književnost ter se začela ukvarjati s pisanjem. Pridružila se je literarnemu združenju Aktiongruppe Banat, ki je od Ceausescujevega režima zahtevalo svobodo izražanja. Po študiju je nekaj časa delala kot učiteljica in prevajalka v enem od romunskih strojnih podjetij, vendar je službo kmalu izgubila, ker je odklonila sodelovanje z romunsko tajno službo Securitate. Pozneje se je v celoti posvetila pisanju. V Romuniji je leta 1982 objavila svoj prvi roman Nižine, vendar si je založnik in hkrati cenzor privoščil svojo predelavo, zato je delo izšlo povsem spremenjeno. Na srečo je rokopis lahko poslala v Nemčijo, kjer je bil dve leti pozneje objavljen v izvirni obliki. V njem opisuje življenje v majhnem kraju v Romuniji z nemško govorečimi prebivalci, korupcijo, nestrpnost in nasilje, ki vlada nad njimi. Zato ni čudno, da so njeno delo romunski kritiki raztrgali.
Kazen za kritiziranje režima
Po nastopu na frankfurtskem knjižnem sejmu, na katerem je na okrogli mizi govorila o diktaturi v Romuniji, se je stanje zanjo še poslabšalo. Na koncu so ji celo prepovedali pisanje in objavljanje. Leta 1987, dve leti pred padcem komunizma, je z možem Richardom Wagnerjem, prav tako pisateljem, emigrirala v Nemčijo. Zdaj živi v Berlinu in pogosto predava po nemških univerzah, pa tudi na pisateljskih srečanjih v tujini. Za svoja dela je prejela več nagrad, večkrat pa je tudi poudarila, da je njeno pisanje skromna oddolžitev in spomin na vse tiste, ki so zaradi pisanja morali umreti v času Ceausescujevega režima. V slovenščino je doslej preveden njen roman Živalsko srce, ki je izšel leta 2002 pri Cankarjevi založbi v prevodu Slava Šerca, letos pa je ponatisnjen.
Letošnjih pet Nobelovih nagrajenk
Letošnje leto je postalo rekordno po številu Nobelovih nagrad, ki so jih prejele ženske. Poleg Müllerjeve sta po odločitvi Švedske kraljeve akademije znanosti Nobelovo nagrado za medicino dobili Američanki Elizabeth Blackburn in Carol Greider skupaj z znanstvenikom Jackom Szostakom. Izraelka Ada Yonath je postala ena od treh prejemnikov Nobelove nagrade za kemijo.
Nagrajenka za ekonomijo je postala Američanka Elinor Ostrom, ki je z Oliverjem Williamsonom prejela nagrado za delo na področju organizacije sodelovanja pri ekonomskem upravljanju. Ostromova je prva ženska v vsej zgodovini nagrad, ki je prejela Nobelovo nagrado za ekonomijo.
Herta Müller je dvanajsta ženska po vrsti, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost, prav tako dvanajst pa je bilo doslej dobitnic te nagrade za mir. Na vseh drugih področjih so bile ženske doslej redkeje nagrajene. Izjema med nagrajenkami je znanstvenica Marie Curie, ki je nagrado za fiziko prejela leta 1903, leta 1911 pa še nagrado za kemijo. Doslej je nagrado skupaj prejelo 39 žensk.