Polne roke slovenskega kristala
Ko nas je Bill Clinton zapuščal po prvem obisku pred nekaj manj kot enajstimi leti, je povedal, da že sestavlja seznam nujnih opravil, ki jih mora postoriti ob naslednjem obisku pri nas. Seznam je ostal skoraj nedotaknjen. Iz letala je stopil šele ob pol dveh popoldne, ob pol petih je že moral biti v Cankarjevem domu, v nedeljo zgodaj zjutraj pa je odpotoval naprej na Kosovo. Drvelo se je v Ljubljano, kjer je na veliko presenečenje prenočeval v hotelu Slon – zanj so ga kot najprimernejšega določili člani posebne ameriške odprave, ki so nekaj dni pred obiskom obšli vse možne in primerne ljubljanske lokacije. Komaj se je utegnil sprehoditi čez Tromostovje in naprej na Mestni trg in čakal ga je še resen in poglobljen pogovor s predsednikom države. S predsednikom vlade se je prav na hitro rokoval in spregovoril nekaj besed kar pred McDonaldsom na Čopovi.
Nekega opravila s tistega opomnika pa ni spregledal. Na bliskovitem sprehodu po Ljubljani je nakupil slovenski kristal. »Nakupil je velikanske količine izdelkov iz kristala,« mi je pošepnil mlad generalni direktor hotela Slon, žareč od ponosa nad veliko častjo, ki se je primerila njegovemu hotelu, in Clinton je pozneje v šali povedal, da je s tem nakupom ne le pomagal pri reševanju slovenske ekonomije, ampak je z enim zamahom rešil še vse probleme z nakupom letošnjih prazničnih daril za sorodnike in prijatelje.
Premišljam, ali se promotorji Slovenije sploh zavedajo, kakšno promocijsko darilo jim je s tem padlo z neba? Ga bodo sploh znali unovčiti? Svetovna legenda Bill Clinton bo za letošnje praznike vse bližnje obdaroval s slovenskim kristalom! S prelepimi izdelki slovenskih tovarn, ki jih, mimogrede, prav ta hip pri nas jemlje hudič, ker menda ne zmorejo prodati svoje proizvodnje. Čudna so pota slovenske ekonomije.
Gregor Jamnik, generalni direktor Slona, mi je pozneje pošepnil še, kako izjemno prijazen in priljuden gost je bil Bill Clinton. Vsi, ki delajo kar koli v hotelu, so se postavili v vrsto in nekdanji dvakratni predsednik Združenih držav jim je vsem po vrsti s prešernim smehom segel v roke; objema in pozdrava sta bili deležni tudi dve naključni gostji iz Avstrije, ki sta se od presenečenja in veselja pri tem skoraj onesvestili.
Več v jani št. 44, 3.11. 2009
